Spletne prevare v 2021: Od nigerijskih princev do »naložb« v traktorje

Pazljivo, komu dajete podatke o kreditnih karticah

Trenutno so spletni goljufi aktivni kar na vseh področjih, ugotavljajo v Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost (SI-CERT). »Poleg zimzelenih nigerijskih in loterijskih prevar ter lažnih spletnih trgovin so pogoste tudi prevare z lažnimi krediti, ljubezenske prevare in različna izsiljevanja z intimnimi posnetki,« pojasnjuje Tadej Hren. Opažajo pa velik porast t. i. phishing napadov, v katerih goljufi poskušajo ukrasti podatke o kreditni kartici. Ciljajo na prodajalce v spletnih oglasnikih, ki se jim predstavijo kot potencialni kupec, in jih po krajšem pogovoru preko SMS-ov, Viberja ali Whatsappa usmerijo na lažno spletno stran pošte. Na njej naj bi prodajalci vpisali podatke o kreditni kartici, pod krinko, da bodo nanjo prejeli denar za izdelek, ki ga prodajajo.

»Zgodi pa se ravno obratno, se pravi, da napadalci te podatke nemudoma izkoristijo za krajo denarja s kartice. Še bolj pa so v porastu t. i. investicijske prevare, pri katerih goljufi žrtve z izmišljenimi zgodbami prepričajo v naložbe, po navadi pod krinko zaslužkov trgovanja s kriptovalutami z ogromnimi zaslužki brez tveganja.« Žrtvi na lažni platformi prikazujejo strm dvig naložbe in jo s pogostimi telefonskimi pogovori prepričajo k nakazovanju vedno večjih zneskov. Zatakne pa se, ko želi žrtev denar nakazati na svoj račun. »Takrat najprej goljufi zahtevajo plačilo raznoraznih stroškov, ko pa žrtev ugotovi, da je nekaj narobe, enostavno prekinejo komunikacijo,« pojasnjuje Hren.

Oškodovani tudi za več kot 100 tisoč evrov

Sama oškodovanja so odvisna od vrste prevare in tudi od tega, koliko se goljufi potrudijo. V klasičnih lažnih spletnih trgovinah zneski običajno dosežejo nekaj 100 evrov, v bolj sofisticiranih (npr. lažne trgovine avtomobilov, traktorjev in delovnih strojev) pa lahko tudi več 10 tisoč evrov. »Sploh v opisanih investicijskih prevarah beležimo izredno visoka oškodovanja, lansko leto na primer v povprečju 20 tisoč evrov, v nekaterih primerih pa tudi več kot 100 tisoč evrov. Do oškodovanj prijahaja praktično v vseh kategorijah prevar, tudi tistih, ki že nekaj desetletij ostajajo enaka. Zato se tudi ne čudimo, da goljufi še vedno množično pošiljajo lažna elektronska sporočila v imenu nigerijskih princev.«

Goljufi imajo za vsakogar pripravljen scenarij

Skupni imenovalec večine prevar temelji na tem, da žrtve postavijo v neko novo situacijo, v kateri se ne znajdejo najbolje in zaradi tega naredijo napako. »Včasih gre za naivnost, včasih za pohlep, včasih za strah, včasih pa se nam zgolj mudi in ne premislimo najbolje, preden nekaj naredimo. Lahko bi celo rekli, da imajo goljufi za vsakega človeka pripravljen scenarij, kako ga prevarati. Nekoga, ki pozna vse vrste spletnih goljufij, bodo pa morda prepričali v odprtje priponke v elektronskem sporočilu, ki bo videti, kot da ga je poslal njegov sodelavec.«

Ne odzivajte se nagonsko

Goljufi se po izkušnjah sogovornika sproti prilagajajo geopolitičnim razmeram v svetu in tudi v času koronakrize ni nič drugače. »Povečali so se omrežni napadi na sisteme za oddaljen dostop, pojavile so se trgovine z lažnimi medicinskimi pripomočki. Zato je vedno dobro biti pripravljen. Če se kdaj znajdete v novi, neobičajni situaciji, ne odreagirajte takoj in nagonsko, ampak se malo zaustavite, premislite, morda koga pokličete za nasvet. S tem lahko preprečite marsikatero neprijetno situacijo.«