Spletne skupnosti nekoč in danes ali kam so odšli spletni forumi

Nekoč so bili spletni forumi, mIRC in MSN

Pred vzponom družbenih omrežij s(m)o se spletni uporabniki zbirali in izmenjavali mnenja na spletnih forumih. Avtor tega prispevka se je na svetovno medmrežje priključil v obdobju množične uporabe storitve  mIRC, kjer so se zbirali malodane vsi z dostopom do spleta. Torej vse od sovaščanov, ki so se obveščali o lokalnih zadevah, ljubiteljev glasbenih žanrov, ki so s seboj delili nova odkritja (včasih tudi v obliki datotek), videoiger, kjer so npr. potekali dogovori za spletne spopade, pa tudi do iskalcev takšnih in drugačnih avantur. Tako kot na tudi takrat priljubljenih forumih je vsakdo lahko našel svoje »pribežališče« ali »pleme«. Tam si si širil glasbena obzorja, se pogovarjal o aktualnem dogajanju, ki ni našlo mesta v novicah množičnih medijev, nekateri pa so na njem celo našli življenjskega sopotnika. Seveda se nista cedila le med in mleko, diskusije niso bile le mirne in konstruktivne. Ni manjkalo nadlegovanja, opravljanja in težkih besed. Se je pa ta prostor  v zadnjih letih temeljito spremenil ali bolje rečeno zapolnil. V njem so spletni forumi v senci Facebooka, Twitterja, Instagrama, Reddita in klepetalnih aplikacij izgubili svoj pomen. Med slovenskimi zobu časa kljubujeta Slo-Tech in Mn3njalnik.

Zaprti vrtovi in ograjene soseske

»Spletne skupnosti številni opisujejo kot jate, ki se združujejo na podlagi skupnih interesov, ki so lahko tudi povsem kratkotrajni, življenjskih značilnosti in tako naprej. Preširoka tema, ampak vemo, da se ogromen delež spletne komunikacije in z njim tudi skupnosti že zdavnaj odvija v zasebni sferi. Na Telegramu, WhatsAppu, Signalu, Viberju, Discordu in Slacku. Skratka, vseh aplikacijah, ki omogočajo skupinske pogovore, živijo velike nove skupnosti, ki jih klasični splet in oči javnosti ne zaznajo. Tu je po mojem mnenju bistvena razlika od skupnosti izpred recimo desetih let,« opaža Jernej Špende, direktor marketinga v Oyx Gaming. Ob tem opozarja, da njihove vsebine ne bodo indeksirane v iskalnikih, njihovo znanje in vednost (žal) nikoli ne bosta na voljo izven njih, njihove kulture in kodeksi bodo ostali neznani. »Gre za zaprte vrtove in ograjene soseske, tako kot Facebook, Instagram in druge večje zaprte platforme, katerih vsebina utegne nekoč oditi v večna spletišča, kot na primer nekdaj izjemno priljubljeni Myspace.. Kako močne so, pa lahko vidimo iz dneva v dan,« je povedal Špende.

Forumi postajajo bolj nišni in specializirani

Za Gregorja Firbasa, direktorja poslovnega razvoja in digitalnih transformacij v Futuri, lahko podoben vzorec, kot smo ga lahko opazovali pri drugih medijih, zaznamo tudi pri spletnem združevanju ljudi. »Tako kot televizija ni uničila radia, ali pa Netflix in podobni storitve ne bodo nikoli popolnoma nadomestili televizije, tudi sodobne oblike skupnosti ne bodo popolnoma izkoreninile klasičnih forumov, bodo pa vsekakor močno vplivale na njihovo uporabo, predvsem pa pri pridobivanju novih, aktivnih članov,« je prepričan. Forumi po  njegovih besedah zagotovo še niso izginili, pri tistih, ki imajo aktivne člane, gre po njegovih opažanjih bodisi za neke nišne skupnosti, kot sta avtomobilizem in tehnologije, ali velike skupnosti, ki so nekako preživele obdobje Facebooka. Pri tem izpostavlja dva dobra slovenska primera, in sicer forum med.over.net in spletni portal Hribi.net.  Po drugi strani pa Špende izpostavlja dejstvo, da je večina forumov res izgubila svoje uporabnike, precej specializiranih pa je postalo še boljših. »Na njih lahko najdemo visoko specializirane uporabnike, kakovostne vsebine in dolgoletne izkušnje.«

Razmah Facebook Groups

Predvsem skupine na Facebooku oziroma Facebook Groups so se v zadnjem času uveljavile kot neke vrste novodobna različica forumov in številni med njimi imajo na tisoče članov. Njihove tematike obsegajo dobesedno vse, npr. od starševstva in kuhanja do skupin ljudi z določenimi prepričanji. Po mnenju Firbasa imajo Facebookove skupine precej slabo uporabniško izkušnjo, a rastejo in so privlačne predvsem zaradi priročnosti, saj agregirajo vse spletne interakcije na enem mestu, in pa enostavnosti vključevanja, ki v primerjavi s forumom ne potrebuje dodatne registracije. »Velika prednost je tudi to, da je odpiranje nove skupine na Facebooku izredno enostavno in ne potrebuje tehničnega znanja. Prednost Facebookove skupine je tudi to, da objave sočlanov vidiš tudi, ko jih aktivno ne iščeš – med prostočasnim brskanjem po aplikaciji, medtem ko moraš za sodelovanje ali zgolj pregledovanje objav v forumu v brskalniku odpreti prav dotično spletno mesto.«  Prav zaradi slednjih pa naj bi v času pandemije delovanje Facebook Groups ušlo izpod nadzora do te mere, da je Facebook uvedel strožji nadzor in ponekod tudi »čistko«, preden se neko skupino lahko priporoča globalnim uporabnikom. Na primer, Vice te dni poroča o tem, kako se nekatere skupine, kjer promovirajo zdravilo ivermektin, ponašajo z več tisoč člani. Med njimi so tudi preprodajalci omenjenega zdravila, ki – ironično – tekmujejo za svoje stranke. 

Moderiranje in vprašanje svobode govora

Na tem mestu se poraja tudi vprašanje moderacije oziroma urednikovanja, ki je v skupinah na Facebooku in podobnih skupnosti velikokrat odsotno. Ob tem na primer Kris Holt, novinar tehnološkega portala Engadget, poudarja, da je namen delovanja članov v teh skupnostih sprožitev določenega odziva in ne avtentičnost. »Brez ustreznega urednikovanja in pravil postaja vse bolj očitno, kako slabi posamezniki zastrupijo preostale člane, razdvajajo in širijo lažne informacije. To ljudi vodi do ideologij in pogledov, ki so škodljivi za družbo. Sem za svobodo govora, vendar bi nam bilo vsem bolje z razumnimi moderatorji, ki ljudem ne dovolijo biti kreteni,« piše v prispevku.

Fenomen Quore in Reddita

Na drugi strani pogosto kaotičnih skupnosti sta vsak s svojimi posebnostmi tudi v Sloveniji zelo priljubljena Quora in Reddit, ki tako po načinu delovanja kot tudi po videzu še najbolj spominjata na spletne forume. Predvsem pri Redditu se nemalokrat pokaže pomembnost urednika teme. S tega vidika Špende o Redditu meni, da združuje najboljše iz obeh svetov: »Odprta skupnost, interesne niti, močan družbeni element, ogromna raznolikost uporabnikov in kultur ter vsebina, ki pojutrišnjem ne izgine. Quora, ki je po začetnem stampedu precej upešala, gradi na podobni premisi, a s povsem drugo kulturo, jasno opredeljenimi vsebinskimi pričakovanji in bistveno bolj strogim kodeksom obnašanja. V tem pogledu vedno znova spregledamo Wikipedijo, ki jo v ozadju, tako kot Reddit, poganja in vzdržuje ogromna skupnost ljudi in že 20 let uspešno kljubuje vsem spletnim spremembam in migracijam uporabnikov.«

Moč Quore in Reddita se po drugi strani za Firbasa kaže predvsem v pridobivanju organskega prometa, saj so teme in objave pogosto umeščene visoko med zadetki na iskalnikih. »Razlika med njima je predvsem v njunem poslanstvu, s katerim vabijo člane in jih konvertirajo v aktivne uporabnike. Kjer si je Quora zadala cilj širiti in razvijati globalno znanje in to počne na način crowdsourcinga, se je Reddit pozicioniral bolj kot univerzalno družbeno omrežje, ki z uporabniško ustvarjenimi vsebinami obiskovalcem  pomaga spoznavati svet okoli njih,« ugotavlja. Z vidika kulture uporabnikov, etike komuniciranja in kakovosti vsebine Quora po Firbasovih izkušnjah kotira najvišje. Stanje v forumih, temah na Redditu in v Facebookovih skupinah, pa je po njegovem mnenju odvisno predvsem od tematike in urednika.