Leto in desetletje neponovljivih priložnosti

Predsedovanje sovpada z zadnjimi valovi epidemije in aktivacijo Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki s finančnimi spodbudami, osredotočenimi v pomembnem delu na digitalizacijo, razvoj (informacijske) infrastrukture in zeleno preobrazbo, predstavlja obdobje neslutenih priložnosti za slovenski IKT sektor. Bomo znali izkoristiti priložnost?

Strategija Digitalna Slovenija 2020 je določala, da bo Slovenija do leta 2020 po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe uvrščena med države s srednjo ali visoko uspešnostjo. Slovenija se je leta 2020 (žal) še vedno nahajala pod povprečjem EU, na 16. mestu (DESI indeks 2020). Do zadnjega leta veljavnosti strategije Digitalna Slovenija 2020 je bilo realiziranih 55 % načrtovanih ukrepov, 28 % pa jih je bilo še v izvajanju. Posledice neizvajanja ukrepov v segmentu e-vključenosti prebivalstva v digitalno družbo prihajajo še posebej do izraza v času epidemije koronavirusa.

Obdobje do leta 2030 razglasili za digitalno desetletje

Ugotovljene razvojne pomanjkljivosti izhajajo iz statističnih analiz in javno dostopnih podatkov, dodatno pa jih je neusmiljeno razgalila epidemija, s katero se soočamo. Izjemen pomen digitalizacije za sodobno družbo je neizpodbiten, zato deležniki koalicije digitalna.si ponovno pozivamo odločevalce, da se digitalizacije Slovenije lotijo sistematično in celovito. V podporo našim pričakovanjem navajamo dejstvo, da je Evropska komisija obdobje do leta 2030 razglasila za digitalno desetletje in za spodbujanje digitalizacije oblikovala vrsto razvojnih programov. Za izhod iz krize je dodatno pripravila program obnove NextGenerationEU in v njegovem okviru sklad za okrevanje in odpornost (RRF). Ta razvojna sredstva morajo države članice prednostno nameniti povezanima zelenemu preoblikovanju družbe za bolj zdrav planet in digitalnemu preoblikovanju za novi digitalni svet.

Naj povzamem: da bi Slovenija lahko čim bolje izkoristila multiplikativne razvojne učinke digitalnega prehoda za izhod iz krize in razvoj v prihodnost usmerjene digitalne družbe, koalicija digitalna.si predlaga nekatere dopolnitve Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Digitalizacija je medsektorski razvojni problem, ki zahteva sistematično strateško načrtovanje digitalizacije Slovenije za naslednje razvojno obdobje, pri katerem ne bo izpuščen noben družbeni sektor. Zato je treba do začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU sprejeti celovito strategijo digitalizacije. Sredstva naj se strogo namensko usmerijo v sistematično celovito digitalizacijo vseh družbenih sektorjev, saj bodo na ta način lahko najbolje podprte zahtevane reforme. Izogniti se je treba validiranju nepovezanih projektov digitalizacije po vertikalnem silosnem pristopu in naslavljanju le določenih razvojnih vrzeli. Interna informatizacija javnega sektorja ni celovit razvoj digitalne družbe in tudi ne njeno digitalno preoblikovanje. Prednostno je potrebno podpreti projekte digitalizacije, ki odpravljajo največje in najbolj problematične razvojne vrzeli, ki najbolj negativno vplivajo na razvoj celotne družbe, pri čemer bi želeli še posebej izpostaviti področje digitalizacije zdravstva, ki deluje reformno, hkrati pa je v trenutnem predlogu odločno podhranjeno.

Posebej je potrebno izpostaviti nujnost konkretnih ukrepov za vseživljenjsko pridobivanje digitalnih znanj v formalnem in neformalnem izobraževalnem sistemu. Cilji uvajanja pouka računalništva in informatike kot obveznega predmeta v osnovnem in srednjem šolstvu morajo biti vsebinsko in časovno povsem jasni. Terminski cilj je lahko leto 2022 in nikakor ne pozneje. Gospodarstvo potrebuje nove generacije z naprednimi digitalnimi veščinami že zdaj in ne nekoč v prihodnosti. Ustrezno naj se podprejo projekti civilne družbe in nevladnih organizacij za večjo vključenost vseh skupin prebivalstva v digitalno družbo. Brez digitalno suverenih končnih uporabnikov in njihove vpetosti v sodobne družbene tokove ni digitalne družbe. Prednosti digitalizacije morajo biti sposobni izkoristiti vsi državljani.

S sredstvi sklada za okrevanje in odpornost (RRF) naj se sistematično podpre raziskave in razvoj naprednih digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, obsežni podatki, tehnologije prihodnjega interneta, kvantno računalništvo, napredna proizvodnja ipd.

Uravnoteženo je treba upoštevati različne interese

Digitalizacija gospodarstva je ključna za dvig produktivnosti in blaginje v Sloveniji, zato mora biti podprta z bistveno večjimi nepovratnimi sredstvi. Na podlagi izkušnje iz obdobja epidemioloških omejevalnih ukrepov je tu pomembna priložnosti za pospešen izhod iz krize.

Ustrezno je treba podpreti izvajalske zmogljivosti nacionalnega sistema zagotavljanja visoke ravni kibernetske varnosti, kot enega ključnih elementov zagotavljanja nacionalne varnosti. Zakonodaja digitalne družbe mora spodbujati razvoj in konkurenčnost ter upoštevati interese vseh deležnikov digitalne družbe, s poudarkom na zaščiti temeljnih pravic posameznikov. In ne nazadnje: načrt za okrevanje in odpornost naj pri spodbujanju digitalizacije uravnoteženo upošteva interese različnih družbenih sektorjev.

Izhod gospodarstva in celotne družbe iz virusne krize je povezan s pravilno in učinkovito uporabo sredstev iz sklada, ki bo naravnana reformno in razvojno. Naj podčrtamo: takšne razvojne priložnosti za pospešitev digitalnega preoblikovanja slovenske družbe, kot jo ponuja sklad RRF, še ni bilo, zato moramo to enkratno razvojno priložnost izkoristiti na najboljši možen način, da izidemo iz krize konkurenčnejši, prilagodljivejši, odpornejši in tudi bolje pripravljeni na morebitne prihodnje podobne digitalne izzive.

Tu pa je priložnosti in razvojnih sredstev za slovenska IKT-podjetja ogromno. Zagrabite jih in začnite pripravljati (razvojne) projekte. Danes.