Neobanke na preizkušnji

Na krilih »fintech« manije smo v zadnjih letih priča vzponu digitalnih bank oziroma neobank. Zaradi inovativnosti, transparentnosti, enostavnosti in alternative »velikim« so jih poleg uporabnikov opazili tudi vlagatelji. Pri CBSInsight.com, ki se ukvarja z raziskavami na področju bančništva, so pripravili oceno vrednosti novih bank. Največ je vredna brazilska Nubank (8,4 milijarde evrov), sledita mu ameriška Chime (4,9 milijarde evrov) in tudi pri nas priljubljeni Revolut s 4,6 milijarde evrov. Pri vrhu sta še ameriška banka SoFi s štirimi milijardami evrov in nemška N26 s tremi milijardami evrov ocenjene vrednosti. Prvih deset (med njimi so še OakNorth, Monzo, Upgrade, Dave in Uala) neobank sicer prihaja iz treh celin oziroma petih držav, in sicer iz Brazilije, Argentine, ZDA, Velike Britanije in Nemčije.

Udarili tam, kjer so zaspali »veliki«

»Fintechi« in z njimi digitalne banke so prepoznali nišo, ki so jo klasične banke prezrle. Specializirali so se tako za B2B- in B2C-segment kot tudi posamezne panoge in tudi demografske skupine. Izzivalci izzivajo s »posebnimi storitvami za študentska posojila, plačila svobodnjakom, potrošnikom brez banke, ponudbami za majhna in srednja podjetja, start-upe ter generacijo Z in milenijce«. Banka N26 ima v Sloveniji okrog 40 tisoč uporabnikov, pri čemer najhitrejšo rast beležijo v starostni skupini študentov, med 18. in 24. letom.

Ko postaneš »debel in šibek«

Po drugi strani je čas korone opozoril na nekatere šibkosti neobank. »Ker so brez dobička, bi lahko v času pandemije utrdile vezi z uporabniki. Kar pa se ni zgodilo. V denarnicah v žepu in na pametnih telefonih uporabnikov so ostale neuporabljene in nepriljubljene,« piše Dawkins.

Težave imajo zaradi nižjih prihodkov, »energijo jemajoče« regulative ter zaposlenih pa tudi uporabnikov, ki jih zapuščajo. Vrednost britanskega Monza se je v nekaj mesecih prepolovila, odhajajo številni zaposleni, tudi vodilni. Revolut po drugi strani nima težav s kadri, saj se je v enem letu število zaposlenih povečalo za trikrat, s 633 na 2261. To pa pomeni tudi višje stroške, ki so se s 120 milijonov dolarjev povzpeli na 352 milijonov dolarjev. Svojim zaposlenim so začasno znižali plače s komentarjem, da je podjetje postalo »debelo in šibko«. Nemški N26 sicer nima visokih izgub, ima pa težave s sindikati in nezadovoljnimi zaposlenimi.

Kakšna prihodnost čaka »banke prihodnosti«?

Avtor prispevka neobankam ne napoveduje svetle prihodnosti. Prvič, marsikatera neobanka bi lahko postala tarča večjih finančnih institucij. Drugič, neobanke so v šestih letih obstoja postale izrazito milenijska »zadeva«. Transakcije v višini več kot nekaj sto evrov so redke. Številni potrošniki tradicionalnim bankam bolj zaupajo.  Število depozitov na neobankah se je na največjem digitalnem trgu v Evropi – Veliki Britaniji – zmanjšalo za četrtino.

Pričakovalo se je, da se bodo ljudje v času pandemije začeli še bolj zanašati na obstoječa podjetja in tehnologijo. »Čas samoosamitve je pokazal, da se odnos potrošnikov z neobankami v času pandemije ni poglobil. Bi neobanke sploh pogrešali, če bi jutri izginile?« se še sprašuje avtor članka.