IPG: Šest glavnih izzivov za platforme družbenih omrežij

IPG Mediaabrands, analitična enota oglaševalskega holdinga Interpublic Group, je v okviru svoje prve revizije raziskovala varnost in odgovornost blagovnih znamk v oglaševanju. V središču raziskave so bile platforme družbenih omrežij, ki se že nekaj let spopadajo z očitki o pomanjkanju transparentnosti in zlorabe podatkov. Raziskovalci so vključili vse večje platforme, in sicer Facebook, LinkedIn, Pinterest, Reddit, Snapchat, TikTok, Twitch, Twitter in YouTube. Glede na javno objavljena merila je za največji napredek  na tem področju poskrbel YouTube, ki je bil poleg Facebooka pred leti daleč najbolj »na udaru«. No, napredek še ne pomeni nujno zgleda. Raziskovalci namreč opozarjajo na šest področij, ki bi jim morale posamezne platforme posvetiti več pozornosti in sredstev.

Pravila na papirju so eno, v praksi pa drugo

Raziskovalci kot veliko pomanjkljivost platform navajajo uveljavljanje in nadzor politik oziroma pravil. Vsaka platofrma ima sicer na papirju jasno in glasno zapisana pravila, a dejanska opozorila in ukrepi so precej omejeni. Raziskovalci tako poudarjajo, da bi morale platforme bolje opredeliti pričakovanja in metrike v poročilih o izvrševanju pravil oziroma politik.

Pomanjkanje konsistence med platformami

Glede na predpise, ki urejajo zasebnost podatkov (npr. GDPR/CCPA), raziskovalci platformam priporočajo, naj postanejo še bolj dosledne pri regulaciji zbiranja podatkov tako na (svoji) platformi kot tudi med plaftormami.

Boj proti sovražnemu govoru kot skupni, a še neuresničeni cilj

Boj proti sovražnemu govoru je sicer ena od prioritet vseh platform, a je po ugotovitvah raziskovalcev zelo nekonsistentno opredeljen. To pomeni nekonsistetno opredelitev in posledično zaznavanje. Platformam očitajo tudi pomanjkljivost pri poročanju in neodvisnem revidiranju posameznih primerov. Reševanje teh težav bo po mnenju raziskovalcev za platforme ključno.

Napačne informacije ostajajo izziv

Predpostavka raziskovalcev je, da so napačne informacije težava vseh platform. Pri tem nekatere bolj sodelujejo z več pristojnimi organizacijami, druge pa z nobenimi. Nekatere platforme se tudi zanašajo na »edinstvene modele vključevanja« kot razlog, da jim preverjanje dejstev ni prioriteta. A ugotovitve raziskovalcev kažejo, da lahko že manjši primeri vodijo do nevarnih umestitev oglasov za oglaševalce.

Poenotenje uporabniške izkušnje

Uporabnikom nekaterih platform so storitve na voljo brez registracije in za te platforme so po mnenju raziskovalcev priložnosti za več konsistence oziroma poenotenje pri uporabniški izkušnji. Nekatere platforme na primer še vedno omogočajo predvajanje oglasov neregistriranim uporabnikom, kar pa ne pomeni nujno odgovorne medijske izpostavljenosti.

Nujna potreba po tretjeosebnem preverjanju

Raziskovalci ugotavljajo, da ima le nekaj partnerjev dovolj specifične vzvode nadzora za zaščito oglaševalcev pri izpostavljanju ob neprimernih vsebinah. Prepričani so, da panoga potrebuje večjo promocijo in uporabo tretjeosebnega preverjanja, da niso uporabniki in oglaševalci prepuščeni na milost in nemilost pomanjkanju nadzora platform.