Prihodnost bank ni v bankah

Koronakriza kot pospešek brezstičnemu plačevanju

Glavno vprašanje, ki si ga zastavlja Brett King, futurist in strokovnjak za bančništvo, in bi si ga po njegovem mnenju morale tudi banke, je, katere trenutne spremembe bodo postale dolgotrajne oziroma stalne. Pri tem je na spletnem seminarju v organizaciji banke Intesa Sanpaolo povzel znanstvenofantastičnega pisatelja Williama Gibsona, ki je pred leti namigoval, da bo gotovina v prihodnosti (p)ostala brez vrednosti. »Gotovinsko plačevanje je ena od žrtev koronakrize. Ljudi skrbi, da bi fizični denar lahko bil eden od prenašalcev.« King to situacijo imenuje pospešek zatona uporabe gotovine oziroma o njej govori kot o pospešenem nadaljevanju že nekaj let prisotnega trenda, a ga razširi še na plačevanje s (plastičnimi) karticami in uporabo POS-terminalov. Kaj je skupni menovalec vseh naštetih? Fizični stik.

Začasne težave fizičnih in bank lahko postanejo usodne

Spremenjene nakupovalne navade ter strma rast mobilnega nakupovanja in e-trgovine so dale pospešek tudi – po mnenju največjih optimistov zgolj začasnemu - zapiranju bančnih poslovalnic in fizičnih trgovin. King opozarja še na težave butičnih trgovin, kot jih ima na primer modna znamka Victoria's Secret. »V času samoosamitve so morali trgovci plačevati najemnine, kar številnim zaradi dobre lokacije predstavlja ogromen strošek in s tem velike izgube. No, tisti trgovci, ki niso prisotni na spletu, imajo najhujše izgube.« Po drugi strani se bo spletnim ponudnikom po Kingovih napovedih godilo le še bolje. Amazon, na primer, je imel kljub številnim omejitvam pri dostavah eno od najboljših poslovnih četrtletij. Ob tem King ponuja primerjavo s Kitajsko. Tamkajšnji spletni dostavljavec hrane DingDong.com je povečal promet za  kar 300 odstotkov, kar je zanj eden od boljših pokazateljev kulturnih razlik. Kitajci so pri mobilnem plačevanju in e-trgovini ter z njima povezanim okoljem in finančnimi storitvami preprosto naprednejši. »Drugod po svetu smo priča zaprtju bank in celo bankomatov. Dlje ko bodo trajala ta zaprtja, večji potencial imajo, da bodo dolgotrajnejša. Koronavirus bo po mojem mnenju povzročil še več tovrstnih zaprtij,« je prepričan King. Zanj bi zato morali ponudniki v večji meri staviti na različne oblike identifikacije, na primer biometrično.

Etika proti učinkovitosti

Drugi pomemben vidik koronakrize je hitrost inovacij. Bančništvo je po Kingovih opažanjih »zelo konzervativno« pri uvajanju inovacij, ki so v drugih panogah prisotne v veliko večji meri. Kot primera je navedel prepoznavanje obraza in uporabo QR-kode, ki sta brezstični storitvi, pri čemer pa izpostavlja tudi etične pomisleke in zadržke o varovanju zasebnosti. Koronavirus bo po Kingovih napovedih povzročil velik pritisk pri kompromisih glede varovanja osebnih podatkov.

»Prepoznavanje obraza bo slej ko prej uveljavljeno tudi na Zahodu, ker trenutni mehanizmi niso dovolj robustni za digitalno poslovanje. Zaradi tega je tudi veliko več kraj identitete, na primer podpisov. Pri prepoznavanju obraza tega ni, a zato potrebujemo kompromis glede zasebnosti.« Ob tem je poudaril, da ima kitajski sistem z naprednejšimi orodji identificiranja – kljub vsem pomislekom in predsodkom – manj prevar, saj prej omenjeni fizični podpisi v digitalnem okolju ne morejo preživeti. Brez popravkov pravih sprememb pač ne bo šlo. »Do leta 2030 zato pričakujem prevlado digitalne identitete. V Evropi bo šlo počasi, a še vedno hitreje kot v ZDA in Avstraliji. V vsakem primeru pa takrat  ne boste šli več odpret računa na banko.«

Prihodnost je jasna – in digitalna

V luči koronakrize je King opozoril še na tako imenovani institucionalni spomin ob prejšnjih epidemijah.  Iz časa kuge iz 14. stoletja se je tako na primer obdržal izraz ob kašljanju oziroma kihanju »bless you« (v prevodu »na zdravje«). Institucionalni spomin pa lahko pomeni tudi dejanske spremembe. Španska gripa je tako na primer prispevala k velikemu napredku v javnem zdravstvu v ZDA. Izkušnje vseh prejšnjih pandemij po Kingovih besedah dokazujejo, da se ne bomo vrnili v ustaljene tirnice. Le poglejte »nov« način potovanja, nošenja mask in umivanja rok. Tu so še množično testiranje na virus in številne inovacije v medicini. Kaj to pomeni za bančni sektor? »Manj bančnih poslovalnic, gotovinskega plačevanja in fizičnih stikov z uporabniki,« napoveduje King.

Vse, ki še dvomijo, da je prihodnost v mobilnih plačilih in mobilnih denarnicah, je King poskupal prepričati z zgovornim grafom. V njem ugotavlja, da so bile globalne transakcije preko kartičnih ponudnikov, kot sta Mastercard in Visa (okrog 20 bilijonov evrov) leta 2019 skoraj dvakrat nižje od kitajskih mobilnih transakcij (na primer preko WeChata), ki znašajo 36,8 bilijona evrov. »Če bi se ukvarjal s stavami in bi me vprašali, kaj se bo zgodilo glede na trenutne okoliščine in trende, bi rekel, da bodo kartični ponudniki v manjšini,« je jasen King. Če želijo banke ostati relevantne, morajo biti digitalne transakcije primarni »vir« novih komitentov in seveda prihodkov. »Če še nimate te miselnosti, so vaše možnosti preživetja do konca tega desetletja precej slabše. Če pomislite, to ni tako zelo daleč. Postati morate banka, ki je najprej in vedno digitalna.«