SEM ob stoletnici z osveženo podobo

Kot pravi Natalija Polenec, direktorica SEM, najstarejše etnološke ustanove v Sloveniji, so zadnjih dvajset let vedno lepo skrbeli za svojo celostno podobo v sodelovanju z oblikovalci. V zadnjih nekaj letih so to nalogo zaupali Vladanu Srdiću, soustanovitelju Studia 360, ki je pripravil novo in osveženo celostno grafično podobo muzeja. Ta zajema tako logotip kot tudi druge rešitve, ki jih uporabljajo, na primer transparente, tiskovine (vabila na razstave in dogodke), pa tudi obeležja in označevalni sistem znotraj razstavne muzejske hiše. »Pri novi zasnovi celostne grafične podobe smo želeli še naprej slediti osnovnemu elementu, ki predstavlja muzej, to je šestlistna rozeta. Ta je bila v ljudski umetnosti v preteklosti nemalokrat upodobljena npr. na vhodnih vratih stavb, posteljah, različnih predmetih – tudi tistih, ki jih najdemo v naših zbirkah –, in je pomenila zaščito pred vsem slabim. To se nam zdi zelo pomembno sporočilo,« pravi Natalija Polenec.

S podobo potrjujejo svojo verodostojnost in opozarjajo nase

Vladan Srdić pove, da jih v Studiu 360 pri delu vodijo predanost odličnosti, izvirnosti in večplastnosti ideje ter strast do poklica. »Sveta trojica – ideja, funkcija in estetika – predstavlja postulate, na katerih gradimo svoj izraz. Naročnikov brief je bil doseči kontinuiteto skozi preoblikovanje obstoječega logotipa, nadgraditi vizualno identiteto in pomagati pri pozicioniranju blagovne znamke SEM, vse v kontekstu jubilejne stoletnice muzeja. Razstavni prostor, s katerim smo se srečali, je bil za obiskovalce organizacijsko zmeden, brez jasnega usmerjanja in praktične delitve prostora. Potrebno je bilo oblikovati jasen in funkcionalen sistem označitve ter estetsko izboljšati notranjost muzeja z minimalnimi posegi v prostor. Skratka, blagovno znamko smo skrbno povezali z obstoječo arhitekturno zasnovo,« pravi. Začeli so s fasado in pritličjem muzejske zgradbe, vključno z muzejsko trgovino (v sodelovanju z arhitektom Gorazdom Grolegerjem iz projektne pisarne StudioO3dizajn), kar so uspešno zaključili, trenutno pa pričakujejo nadaljevanje dejavnosti pri označevanju preostalih razstavnih prostorov.

Maja Kostric Grubišić, vodja marketinga v SEM, doda, da se v muzeju s svojo podobo identificirajo in ozaveščajo svoje obiskovalce, predvsem pa si s kontinuirano uporabo svoje podobe želijo dosegati čim večjo prepoznavnost inštitucije. »Celostna grafična podoba služi muzeju kot osnova, iz katere izhajamo, pri čemer skrbimo za dosledno uporabo rešitev Vladana Srdića in gradimo na novih variacijah, ki jih pripravljamo v hiši. Zavedamo se namreč pomena in zahtev oglaševanja ter podobe muzeja navzven, s katero potrjujemo tudi verodostojnost ustanove in opozarjamo nase,« pravi.

Idej je veliko ...

Muzeji tako v Sloveniji kot po svetu že dolgo niso več okorele »zgodovinske ustanove«, ampak navdušujejo z zanimivimi pristopi, interaktivnimi razstavami, trendom pa sledijo tudi v SEM. Pravijo, da imajo idej vedno zelo veliko, žal veliko več, kot so njihove finančne zmožnosti. »Trendom sledimo tako pri postavljanju razstav s posebnimi elementi – lep primer takšnega doživetja je na primer 'vodna zavesa' na razstavi Ljudska umetnost med domom in svetom, pri naših vsebinah, ko se lotevamo tem, ki niso tako 'klasične' za muzeje, pri programih za obiskovalce, ki jih pripravljamo za najrazličnejše občinstvo, pa tudi tako, da se odpiramo navzven v javni prostor,« pravi Natalija Polenec.

Velik poudarek pri načrtovanju vsebin je v tem, da obiskovalcem ponujajo tisto, kar si sami želijo, ali pa jih presenečajo z nenavadnimi temami, ko izpostavljajo tudi pereča vprašanja. S svojo ponudbo privabljajo v muzej tudi mlajše občinstvo, ki ga s tem »vzgajajo«. V zadnjih letih nikakor ne morejo tudi mimo pomena spletnega komuniciranja. Na njihovi spletni strani so npr. najbolj obiskane vsebine spletne zbirke, ki jih vsako leto dopolnjujejo z vizualnim gradivom in je na voljo za raziskovanje. »Tukaj so tudi družbena omrežja, preko katerih obveščamo in ozaveščamo občinstvo ter ohranjamo stike tako s strokovno javnostjo kot z najširšim občinstvom. Ne nazadnje smo se prav v koronskem času odločili tudi za reorganizacijo pritličja razstavne hiše; k projektu smo povabili tako avtorja arhitekturne prenove stavbe Gorazda Grolegerja kot tudi Vladana Srdića za grafične rešitve,« pravita sogovornici iz SEM.

Področje kulture kot izziv za vsakega ustvarjalca

Prav izbruh pandemije koronavirusa kot enega od izzivov omeni tudi Vladan Srdić in jih doda še nekaj – od sprememb v upravi muzeja in prilagajanja prioritet sredi procesa, pa vse do kronične finančne negotovosti in pomanjkanja ustrezne finančne podpore države. »SEM je zakladnica nacionalne identitete z neskončno avtohtonimi, nepovedanimi zgodbami, ki govorijo o nas. S predano marketinško ekipo muzeja z Majo Kostric Grubišić na čelu in s podporo direktorice Natalije Polenec smo poskušali postaviti temelje in razpoložljive vire čim bolj izkoristiti. Upam, da je to vidno vsakemu obiskovalcu muzeja,« pove.

Na vprašanje, kako pomembno je privlačno in zanimivo znamčenje za muzeje, pa odgovori, da so muzeji kompleksni ekosistemi znanja in strokovnih dejavnosti, ki zahtevajo ravnotežje v realnem času in hkrati navigacijo na dolgi rok. »Občutek prispevka k skupnosti, v kateri živite, in sodelovanje z nadarjenimi posamezniki predstavljata veliko nagrado. Področje kulture je zato izziv za vsakega ustvarjalca. Javni zavodi so še posebej zanimivi zaradi potrebe po proaktivnem partnerstvu pri prehodu v večjo tržno samostojnost in izvirnost na področju komunikacije ter pri predstavitvi muzejskih vsebin. Dolgoročna gradnja prepoznavnosti, prilagajanje sodobnim komunikacijskim trendom, premišljeno pripovedovanje in doživljanje zgodb, združeni v kakovostno, privlačno in dosledno znamčenje, prinašajo uspeh in nagrado za vse vključene. V Ljubljani je takšen proces že nekaj časa del razvojne strategije, sinergijski rezultati pa so pozitivni in vidni,« je zadovoljen Srdić.

Prihodnost vidi predvsem v sodelovanju različnih industrij in veščin, posebej tistih, ki na prvi pogled morda ne delujejo logično povezane. »Vidim jo v iskreni, sistematični in učinkoviti sinergiji med javnim in zasebnim sektorjem, močnem vključevanju ustvarjalnih industrij in posameznikov z vseh področjih, ki se ukvarjajo z gradnjo identitete države, razvojem kakovostnih idej, izdelkov in storitev z dodano vrednostjo – tako na lokalni kot tudi na mednarodni ravni. Vidim jo kot rezultat vlaganja v znanje in talente ter njihovo praktično spodbujanje in vrednotenje, ob zmanjšanju administrativnih ovir in nepotizma. Slovenija je majhna država, bogata s talenti in znanjem, ki jih je potrebno podpreti v dobrobit vseh,« sklene.