trajn
Aktualno

SDG ali ESG ali kaj drugega?

Praktično vsak članek s področja trajnosti, ki ga v zadnjem letu ali dveh primeš v roke, se začne s stavkom, da je gospodarstvo gonilo trajnostne preobrazbe.

Da so podjetja tista sila, ki bo voz trajnosti vlekla naprej. Da podjetja, ki želijo preživeti, prevzemajo principe in načela trajnostnega poslovanja. Drži – a koliko jih zares ve, kaj pravzaprav narediti in predvsem kaj od tega komunicirati?

Prehoda na trajnostno poslovanje se v resnici šele učimo. Strategije, procesi, koraki in postopki se postavljajo praktično sproti. Prav tako metodologije merjenja učinkov in tudi spremljanje ključnih kazalnikov prehoda. Enotne metodologije še nimamo, pojavljajo se mnogi standardi, ki med seboj praviloma niso primerljivi. Zelo na splošno bi lahko rekli, da se trajnostnega prehoda vsak loteva malo po svoje. Moje mnenje je, da je tako tudi prav. A le če vemo, kaj delamo, torej, če dobro razumemo principe trajnostnega poslovanja.

Kaj imamo na voljo

Med največkrat izpostavljenimi termini, ki se pojavljajo v kontekstu trajnostne preobrazbe poslovanja, so nedvomno – povejmo uvodoma v izvirnih terminih – SDG, ESG in purpose. Vsakega od njih lahko razumemo kot pomembno smernico (novega) delovanja podjetja. Poglejmo, v čem se razlikujejo, predvsem pa, kaj jih povezuje in kakšen komunikacijski potencial imajo.

SDG oziroma cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals) so globalni cilji za trajnostni razvoj, ki jih je opredelila Organizacija združenih narodov (OZN). Imamo jih sedemnajst in treba jih je razumeti kot nabor ključnih okoljskih in družbenih problematik, izzivov, za katere je OZN odločila, da zahtevajo našo prvo, skupno pozornost in razrešitev. Določeni so za obdobje od leta 2015 do leta 2030 s ciljem, da v tem času dosežemo kar največje možne premike. Teh 17 sklopov se razteza od odprave revščine in odprave lakote do vzpostavitve miru, pravičnosti in močnih institucij ter vzpostavljanja partnerstev in doseganja ciljev. Pogled na seznam vseh odraža celovitost pristopa, poseganje na vsa področja trajnosti – tako z vidika posameznika in njegovih pravic in enakosti kot tudi z vidika mesta, regije in družbe v celoti. Cilje lahko beremo tudi kot smernico vrednot, h katerim se je zavezal svet in katere naj za vzpostavitev trajnostne družbe vsi sprejmemo in uveljavimo.   

Kaj torej nam kot organizaciji pomenijo cilji trajnostnega razvoja? Sama bi temu rekla kar zemljevid, znotraj katerega določimo svojo pot. Kakšen bo naš izbor, je odvisno od marsičesa, predvsem pa od možnosti našega prispevka. Od vseh atributov podjetja torej: od tehnologije do znanja, principov, procesov delovanja, dobavne verige, izdelka ipd.

Opredelitev ciljev SDG, ki bodo ključni za naše podjetje, pa ne sme biti stvar »sladkega izbora« (npr. po kriteriju, kaj prinaša največ medijske pozornosti ali promocijskih potencialov) ali še huje, naključnega izbora. Takšna taktika nas bo prej ali slej pripeljala do zelenega zavajanja, še posebej če jo bomo komunikacijsko bogato podkrepili. Nasprotno, določanje ciljev SDG za naše podjetje naj bo natanko to – določanje in ne preprost izbor. To pa se zgodi na osnovi preostalih dveh komponent: »ESG« in »purpose«.

Zaveze ESG

ESG oziroma okoljski, družbeni in upravljavski vidiki oziroma načela so tisti, ki postavljajo osnovo celovitega trajnostnega poslovanja podjetja. So torej principi delovanja, ki odražajo odnos podjetja do okoljskih, družbenih in gospodarskih izzivov, ki jih prinašajo tako podnebne spremembe kot tudi neenakosti v družbi. Vsako podjetje mora danes poznati svoje družbene in okoljske izzive in priložnosti ter jih nasloviti, da bo tudi gospodarsko lahko uspešno na način, da bo dolgoročno uspevalo (in ne nujno finančno raslo) in ustvarjalo regenerativne učinke za okolje in družbo.

Upravljanje komponent ESG se tako navezuje na širok spekter načel in principov delovanja, s katerimi zmanjšujemo svoj negativen vpliv na okolje in družbo ter postavljamo temelje za dolgoročni gospodarski uspeh. Ker s tem gradimo odporno, močno podjetje z veliko družbeno vlogo, naše podjetje ali znamka v gospodarskem svetu krepi ugled in kredibilnost tudi pri potencialnih investitorjih in bankah, zavarovalnicah ter drugih finančnih inštitucijah. Tako se je danes že nekako izoblikovalo vsaj sedem metrik ESG, s katerimi lahko podjetje dokazuje svojo trajnostno zavezanost. Prva med njimi temelji na sledenju zniževanja ogljičnega odtisa (vključujoč uvedbo zmanjševanja, ponovno uporabo, recikliranje materialov, prehod na energijo iz obnovljivih virov, zmanjševanje službenih poti z letalom ipd.) in je v zadnjih letih med najbolj izpostavljenimi. Kar pa seveda ne pomeni, da je najpomembnejša. Vse preostale so prav tako pomembne in med seboj povsem enakovredne: optimizacija potrošnje energije, zagotavljanje zdravja in varnosti zaposlenih, varnost izdelkov, uvedba etične kulture poslovanja, raznolikost vodstva (v izkušnjah, pogledih) ter vključenost in raznolikost (pri čemer govorimo o večjezičnem delovnem okolju, izobraževalnih programih za vse, etičnih standardih in spolni ter rasni raznovrstnosti menedžerskih ekip v podjetju ipd.).

Principi ESG se določijo na osnovi natančnega pregleda vseh procesov poslovanja podjetja in njegove dobavne verige, izdelkov itd. Vsaj na omenjenih sedmih metrikah se določijo ukrepi in zaveze za optimizacijo in nadgradnjo v poslovanje, skladno s trajnostnimi standardi.

Principi ESG so torej konkretna strateška in izvedbena nadgradnja našega dosedanjega poslovanja. Biti morajo celoviti in posegajo v veliko število ciljev trajnostnega razvoja. In so bistven temelj strategije poslovanja podjetja.

So torej destinacije, ki jih znotraj zemljevida moramo (s prilagoditvijo poslovanja) doseči.

Smisel obstoja

Če so cilji trajnostnega razvoja zemljevid in so okoljska, družbena in upravljavska načela (ESG) destinacije, je smisel obstoja naš kompas.

Predvsem ESG in smisel obstoja (angl. purpose) nekako tekmujeta za pozornost znotraj podjetja. Je kateri bolj pomemben ali lahko preprosto soobstajata, se dopolnjujeta in gradita en na drugem?

Smisel obstoja odgovarja na ključno vprašanje »zakaj«. Prav zaradi tega osnovnega poudarka ga sama tudi ne prevajam kot namen, saj se mi zdi tudi v prevodu bistveno poudariti to jedrno pomembnost, usmerjeno na vlogo podjetja v družbi in okolju. In ja, seveda, smisel obstoja ne more biti npr. »ustvariti kar največji dobiček« ali kaj podobnega zgolj finančnega. Smisel obstoja se vedno nanaša na to, kakšno korist, kakšen napredek bo podjetje ustvarilo v družbi.  Zato je smisel obstoja tisti, ki usmerja našo osnovno strategijo, celotno poslovanje.

V enakem pomenu ga gre zato razumeti tudi, ko govorimo o trajnostni preobrazbi. Smisel obstoja je tisti, ki daje poudarek tudi na principe ESG. Osredotoča se na ustvarjanje družbenega učinka, medtem ko se principi ESG posvečajo zmanjševanju tveganj za poslovanje. Zaveze ESG se tako sčasoma razvijajo, iščemo nove destinacije, spreminjamo poti, ki nam prinašajo še bolj trajnostno poslovanje. Naš smisel obstoja pa ostaja enak, zavezan svojemu prvotnemu odgovoru na vprašanje, zakaj podjetje obstaja na trgu. Povezovanje obeh pri upravljanju podjetja vodi do pametnejšega in učinkovitejšega odločevanja glede strategije, operacij oziroma poslovanja ter odnosov z ljudmi, družbo.

Konkreten napotek? Vsako prioriteto, vsako odločitev sprejmemo skozi oba vidika: ali nam pomaga dosegati družbeni vpliv (skladen s smislom obstoja) in ali nam pomaga zniževati tveganja pri poslovanju (skladno s komponento EDG).

Kaj od tega komuniciramo in predvsem, kaj interno in kaj eksterno?

Vzemimo za primer slaščičarno, ki kot svoj smisel obstoja postavlja grajenje tesne lokalne skupnosti in njene povezanosti. Takšna slaščičarna si bo zastavila tudi pomembne principe ESG, kot je npr. minimalna potrošnja energije iz obnovljivih virov, vzpostavitev procesov priprav hrane brez odpadkov, minimalen izkoristek naravnih virov (vode), dobavno verigo iz lokalnega okolja ipd., pa seveda tudi uvedbo raznolikosti in vključevanja. Slaščičarna bo tako med drugimi aktivnostmi lahko interno z zaposlenimi izvajala tudi serijo izobraževanj o kreativnosti, ki jo prinaša raznolikost pogledov in razmišljanj, eksterno pa morda serijo dogodkov, ki bodo slavili raznolikost in pestrost s priložnostnimi ponudbami sladic in glasbenim dogajanjem v slaščičarni. Tako bodo realizirane aktivnosti zavez ESG kot tudi samega smisla obstoja.

Interna komunikacija bo tekla stalno, vse od začetka dogajanja in bo osredotočena na principe ESG in zaveze, ki so tesneje povezani s smislom obstoja, bo pa pozornost posvečala tudi drugim načelom ESG. Četudi le z oznakami v toaletnih prostorih, ki nas na hudomušen način opozarjajo, da je za pranje rok dovolj le en refren »we are the champions« porabe vode ali pa da sušenje rok z vetrom (in ne s papirnatimi brisačkami) poskrbi tudi za noro pričesko. V interni komunikaciji se bomo postopno srečevali z vsemi našimi trajnostnimi aktivnostmi, a jedro bomo gradili na tistih, ki so tesno povezane s smislom obstoja.

Eksterna komunikacija pa je tista, ki gradi naš ugled in pozicijo v družbi, zato tudi pozornost seveda gradimo na s smislom obstoja povezanimi aktivnostmi ESG. Ne pozabimo pa tudi na moč komunikacije pri soustvarjanju novih trajnostnih navad potrošnikov. Tu je naše glavno orožje pozitivno vključevanje preko zabavnih, privlačnih zgodb, katerih del bi želel biti vsak. Četudi samo eno popoldne v naši najljubši slaščičarni za vogalom službe. Pa potem naslednje popoldne in še eno za tem …

Že imate svoj smisel obstoja?

Slovenska podjetja imajo po moji izkušnji večinoma opredeljene vrednote, poslanstvo in vizijo. Smisel obstoja v našo vas še ni dobro prišel, čeprav drugod po svetu že nekaj časa kotira visoko na lestvicah. Verjamem, da njegov čas prihaja tudi pri nas, pa ne zato, da ne bi zaostajali, temveč zato, ker brez kompasa kljub zemljevidu in znani destinaciji do slednje veliko težje prideš. Če sploh.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, junij 2022, #492. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

Intervju

z
15. 10. 2024

Kultna slovenska znamka nadaljuje razvoj pod italijanskim okriljem, zato smo o tem…

kerj
10. 10. 2024

Na mednarodni festival kreativnosti Zlati boben, ki se odvija v Portorožu, prihaja tudi…

Kreativnost in inovacije še nikoli niso bile bolj pomembne za pomoč podjetjem in blagovnim znamkam pri rasti in ohranjanju relevantnosti.

Monique Zytnik
05. 10. 2024

Umetna inteligenca je lahko izjemno koristno orodje tudi, ko gre za interno komuniciranje…

Trenutno je v ospredju generativna umetna inteligenca. Nedavna Gertnerjeva študija je razkrila, da se 94 odstotkov vodij komuniciranja z vsega sveta…

Naši avtorji