Kako umetno inteligenco uporabljajo slovenski mediji?

»Umetna inteligenca ima potencial  da, z njo neodvisno novinarstvo postane boljše kot kdaj koli – ali pa da ga preprosto zamenja,« je svojim zaposlenim povedal Mathias Doepfner, direktor založniškega velikana Axel Springer. Po drugi strani je Nicholas Thompson, direktor The Atlantica, je poleg ustanovitve internega oddelka za umetno inteligenco svojim zaposlenim dejal: »Nori časi za medije, ampak tudi razburljivi. Pojdimo naprej z odprtimi glavami in idejami.« Malce bolj razburjeni so ta trenutek verjetno pri The Guardianu, kjer je ChatGPT - v njihovem imenu – napisal vrsto lažnih novic. V primeru slovenskih medijev smo naleteli na dve skrajnosti – ali odgovora ni bilo ali pa so bila pojasnila izčrpna.

Orodja, ki jih je treba uporabljati odgovorno

S portala N1 so nam sporočili, da pri pisanju člankov ne uporabljajo umetne inteligence, dogajanje in razvoj na tem področju pa intenzivno spremljajo. Pri Časniku Finance so umetno inteligenco doslej uporabili za generiranje slik, generiranje besedila pa še raziskujejo. »Omejitev vidimo predvsem v »halucinaciji« generatorjev besedil, kot je ChatGPT, saj se na rezultate ne gre povsem zanesti, resen medij pa si ne sme privoščiti objavljana netočnih oziroma nepreverjenih besedil,« je za MM povedal Rok Pikon, izvršni urednik Financ.  

Pomočnik pri raziskovanju

Pri Bloomberg Adria budno spremljajo razvoj umetne inteligence, predvsem pa skušajo uporabiti vsa digitalna orodja pri delu kot pripomoček, tudi ChatGPT, Playground in tudi druga orodja iz futuretools.io.  »Poudarjamo pa, da ne glede na razvoj tehnologije, novinarji nosimo odgovornost za svoje delo in smo zavezani k visokim novinarskim standardom, ki veljajo za globalni Bloomberg. Orodja umetne inteligence novinarji uporabljamo predvsem v raziskovalne namene. Eden od primerov je, ko smo raziskovali stoletna podjetja v regiji, smo si pomagali s ChatGPT,« pojasnjujeta Daniel Fazlić, odgovorni urednik regionalnega digitalnega uredništva Bloomberg Adria in Marja Milič, odgovorna urednica regionalne revije Bloomberg Businessweek ter slovenskega uredništva  

Spoznali so, da so lahko takšna orodja zelo koristna, a da je treba vse podatke preveriti. Ob tem Fazlić in Miličeva opozarjata, da čeprav lahko olajša dela, pa je na Googlu, iz katerega črpa podatke, zelo veliko napak. »Pomagali smo si tudi pri iskanju inspiracij za razne ilustracije, pri prevajanju, pri ustvarjanju navodil zunanjim izvajalcem, pri iskanju raznih pojasnil.  Sicer se na globalnem Bloombergu del vsebine generira vsak dan s pomočjo umetne inteligence – gre za predvsem pregled dnevnih novic, kot je dogajanje na borzi. Ti članki so tudi ustrezno označeni.«

V prihodnosti olajšanje novinarskega dela z manj ponavljajočega se dela

Možnost za uporabo umetne inteligence v Časniku Finance vidijo predvsem v generiranju povzetkov vsebine, prodajnih nagovorov za nakup naročnine na plačljivem zidu pred posameznimi članki, za označevanje (t.i. tagganje) vsebine in druga opravila. »Umetna inteligenca bo novinarjem lajšala delo, nikakor pa ne bo nadomestila dela novinarjev, saj ni in še dolgo ne bo sposobna ustvarjati originalne oziroma ekskluzivne vsebine,« je prepričan Pikon.

Podobno Fazlić in Miličeva menita, da bo predvsem v naslednjih letih, ko se orodje umetne inteligence izpopolnijo, po njunih napovedih prišlo do zmanjševanja repetitivnega dela v novinarstvu. »Hitre novice, zbirne novice, priprava objav za družbena omrežja, transkripti, pregledi itd. Številne stvari se bodo spremenile, a je treba dodati, da to ni umetna inteligenca v pravem pomenu besede. ChatGPT oziroma druga orodja OpenAI so »ponavljači«. Kar so lahko prebrali, to bodo lahko ponovili. Nove stvari, nova dejstva in predvsem nove povezave in razumevanja potrebujejo človeško intuicijo in razumevanje.«

Bloomberg s svojim orodjem UI

Fazlić in Miličeva v tem pogledu omenjata tudi zadnjo noviteto, ki prihaja iz globalnega Bloomerga – in sicer BloombergGPT. Bloomberg je namreč uporabil svoje obstoječe vire za ustvarjanje enega največjih domensko specifičnih naborov podatkov ter z njim "izšolal" jezikovni model BloombergGPT s 50 milijardami parametrov. »Model so preverili na obstoječih NLP standardih, ki so specifični za finance, ter na splošnih NLP standardih. Rezultati so pokazali, da BloombergGPT model presega obstoječe modele podobne velikosti pri finančnih nalogah. Nabor podatkov vključuje celovite angleške finančne dokumente, ki obsegajo 363 milijard žetonov, ki so bili dopolnjeni s 345 milijardami žetonov javnih podatkov. BloombergGPT model velja za enega največjih jezikovnih modelov, ki je bil izšolan za specifično uporabo v finančni industriji,« skleneta sogoornika.

Ui je v »hiši« – kaj pa zdaj? Vprašali smo tudi Chat GPT

Kot kaže, je trenutna »vročica UI« tudi globalnim medijskim velikanom služila kot neke vrste brca v zadnjico za večja vlaganja v UI. Pri tem se marsikdo  zmotno osredotoča le na novinarske vsebine v najožjem smislu. UI je lahko v pomoč pri marketinških kampanjah, novičnikih, kvizih in videovsebinah. Čeprav se predvsem s pojavom ChatGPT-ja zdi UI v medijih nekaj svežega, ta ni »od včeraj«. Medijska hiša The Associated Press si po lastnem pisanju z UI pomaga pri pisanju finančnih poročil od leta 2015. No, za konec še vprašanje za milijo dolarjev: kakšen bo vpliv UI na novinarstvo? Za številne strokovnjake je za dokončen odgovor še prezgodaj, drugi – tudi naši sogovrniki – vidijo v UI pomembnega pomočnika. Ko to vprašate CHATGPT, deluje izredno samozavestno. »Imam pomemben vpliv na medijsko panogo, saj sem omogočil ustvarjanje prilagojene, točne in privlačne vsebine velikega obsega ter omogočil prevajanje in lokalizacijo vsebine za globalno občinstvo.«