T-2 med prvimi v Evropi stavi na fenomen mikrodram
T-2 je v svojo ponudbo vključil mikrodrame – kratke vertikalne igrane serije z dve- do triminutnimi epizodami, ki so na voljo v videoteki T-2, aplikaciji tv2go in pretočni televiziji T-2 TV.
Kot pravi Gregor Štampohar, član poslovodstva za prodajo in marketing, so pri T-2 fenomen mikrodram začeli spremljati, ko je ta format začel dosegati izjemno rast na azijskih in nato tudi zahodnih trgih. Gre za odgovor na sodobne navade gledanja vsebin, kjer uporabniki želijo kakovostno zabavo v krajšem času in na napravah, ki jih imajo vedno pri sebi. Privlačnost mikrodram je po njegovih besedah predvsem v tem, da združujejo kakovost igrane produkcije z dinamiko družbenih omrežij. Zgodbe so čustveno intenzivne, epizode pa kratke, zato gledalca hitro pritegnejo in ga zadržijo do konca.
Mikrodrame so zaradi svojega formata posebej zanimive za generacije, ki so odraščale z mobilnimi napravami in so vajene hitrejšega tempa spremljanja vsebin, vendar v T-2 verjamejo, da lahko nagovorijo bistveno širši krog gledalcev. »Dobra zgodba je univerzalna, ne glede na dolžino formata. Slovenski uporabniki so odprti za nove oblike zabave, zato pričakujemo pozitiven odziv. Pri tem nam veliko pomeni tudi dejstvo, da lahko gledalci prve epizode preizkusijo brezplačno in tako sami odkrijejo, zakaj je ta format postal globalni trend,« pravi Štampohar.
Ustvarjanje sodobne medijske izkušnje
T-2 je prvi slovenski operater, ki je mikrodrame ponudil svojim uporabnikom, in pravi, da je to zato, ker jim želijo vedno ponuditi »nekaj več«. »Naša vloga ni zgolj zagotavljanje vrhunske infrastrukture, temveč tudi ustvarjanje sodobne medijske izkušnje. Mikrodrame predstavljajo enega najhitreje rastočih trendov na področju digitalne zabave, zato smo v njih prepoznali priložnost, da slovenskim uporabnikom prvi ponudimo nekaj novega in drugačnega. Želimo biti korak pred pričakovanji trga in uporabnikom omogočiti dostop do vsebin, ki oblikujejo prihodnost gledanja,« pove sogovornik.
Čeprav gre za format, ki ga slovenski uporabniki še ne poznajo dobro, se ne bojijo, da ne bi bil dobro sprejet. »Vsaka novost sicer prinaša določeno stopnjo tveganja, vendar je inovativnost del genskega zapisa podjetja T-2. Ko ocenjujemo nove storitve, vedno tehtamo med tveganjem in potencialom za ustvarjanje dodane vrednosti za uporabnike. Pri mikrodramah smo videli izjemno rast priljubljenosti po svetu in jasen trend spreminjanja navad gledanja vsebin. Zato ocenjujemo, da gre za premišljeno naložbo v prihodnost medijske ponudbe. Hkrati uporabnikom omogočamo enostaven in cenovno dostopen preizkus, kar zmanjšuje morebitne zadržke do novega formata,« pravi Gregor Štampohar.
Zgolj ekskluzivnost sama po sebi ni dovolj
Ker imamo na relativno majhnem slovenskem trgu kar nekaj telekomunikacijskih operaterjev, se v T-2 zavedajo, da je prav vsebina tista, ki postaja eden od ključnih dejavnikov razlikovanja med operaterji. »Omrežja in tehnologije so danes na zelo visoki ravni, uporabniki pa vse bolj ocenjujejo celotno izkušnjo, ki jo prejmejo. To pomeni kombinacijo povezljivosti, uporabniške izkušnje in privlačnih vsebin. Operaterji, ki znajo ponuditi relevantne, ekskluzivne in kakovostne vsebine, lahko svojim uporabnikom zagotovijo bistveno večjo vrednost,« ugotavljajo in dodajo, da lahko prav ekskluzivne vsebine postanejo ena od ključnih konkurenčnih prednosti operaterjev.
»Ekskluzivne vsebine so eden od načinov, kako uporabnikom ponuditi nekaj, česar drugje ne morejo dobiti. Vendar ni dovolj zgolj ekskluzivnost sama po sebi – pomembno je, da vsebina odgovarja na dejanske interese uporabnikov. Mikrodrame so dober primer tega pristopa. Gre za globalni trend, ki ga slovenski gledalci doslej niso mogli spremljati na način, kot ga omogočamo pri T-2,« pravijo.
Ob tem pa mikrodrame odpirajo še eno pomembno vprašanje prihodnosti medijev – način konzumiranja vsebin. Njihov vertikalni format odraža spremembo navad gledalcev, ki vse več vsebin spremljajo na mobilnih napravah. Štampohar verjame, da bomo v prihodnje priča hibridnemu modelu gledanja televizije, kjer se bodo prepletali klasični horizontalni formati in vertikalne vsebine, prilagojene mobilni izkušnji. Tudi tradicionalne televizijske vsebine se bodo po njegovem mnenju postopoma prilagajale tem spremembam, zato so mikrodrame lahko ena prvih znanilk razvoja medijskega prostora, v katerem bodo sobivali različni formati in načini spremljanja vsebin. »Verjamemo, da bodo v prihodnje prav kombinacija vrhunske tehnologije, odlične uporabniške izkušnje, inovativnih formatov in skrbno izbranih ekskluzivnih vsebin predstavljale pomembno konkurenčno prednost operaterjev,« sklene.
Hvala, ker berete Marketing magazin!
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Spomladi 2027 bo zaživela Inside Media Academy, praktični izobraževalni program za vse, ki se pri svojem delu srečujejo z načrtovanjem, zakupom in trženjem medijev. Prijave so že odprte.
Na Zlatem bobnu 2026 so podelili 137 nagrad. Naziv Agencija leta je znova osvojil milanski LePub, najuspešnejša agencija jadranske regije pa je McCann Skopje.
Danes se začenja 17. Ljubljanski teden mode. Barbara Randić iz BYD je za MM razkrila, zakaj so se odločili za partnerstvo z LJFW in kako se bodo na njem predstavili.
Kaj je poleg največjega nogometnega derbija pritegnilo gledalce? Vid Dežman za MM pojasnjuje, katere vsebine so prispevale k rasti Arene Sport in kaj ta pomeni za oglaševalce.
Nekatere dvojice so tako močno vpisane v kolektivni spomin, da enega brez drugega skoraj ne moremo omeniti. Lennon in McCartney. Jobs in Wozniak. Batman in Robin.
Radio Slovenija je predstavila 14-delni podkast Prekletstvo dobrih vil, ob tem pa navedla, da so njene avdio vsebine med januarjem in julijem zabeležile skoraj 6,2 milijona predvajanj.
Izbrani slovenski mediji so lani ustvarili 420,2 milijona evrov prihodkov. Največji ostajajo RTV Slovenija, Pro Plus in Delo, med deset največjih pa se je uvrstil tudi Europlakat.
Spomladi 2027 bo zaživela Inside Media Academy, praktični izobraževalni program za vse, ki se pri svojem delu srečujejo z načrtovanjem, zakupom in trženjem medijev. Prijave so že odprte.
Na Zlatem bobnu 2026 so podelili 137 nagrad. Naziv Agencija leta je znova osvojil milanski LePub, najuspešnejša agencija jadranske regije pa je McCann Skopje.
Kako lahko umetna inteligenca postane naši »drugi možgani«? Fitz Maro je na Zlatem bobnu predstavil sistem, s katerim si je olajšal delo in pridobil več časa za ustvarjalnost.
V Portorožu danes poteka osrednji dan festivala Zlati boben. Mednarodni govorci bodo razpravljali o prihodnosti kreativnosti, zvečer pa bodo razglasili najboljše oglaševalske projekte.
Oglaševalska industrija je bila desetletja odskočna deska za filmske režiserje. Z vse večjo uporabo UI pa bi lahko mladi ustvarjalci izgubili priložnosti za pridobivanje izkušenj.
Aljaž Podlogar v kolumni razmišlja o tem, zakaj se ob pogovorih o položaju marketinga v slovenskih podjetjih pogosto srečamo z isto ugotovitvijo: marketing ni dovolj cenjen.
Danes se začenja 17. Ljubljanski teden mode. Barbara Randić iz BYD je za MM razkrila, zakaj so se odločili za partnerstvo z LJFW in kako se bodo na njem predstavili.
Kaj je poleg največjega nogometnega derbija pritegnilo gledalce? Vid Dežman za MM pojasnjuje, katere vsebine so prispevale k rasti Arene Sport in kaj ta pomeni za oglaševalce.
Naroči se na novičnik
+ dostopaj do najnovejših vsebin
Vaše naročnine ni bilo mogoče shraniti. Prosimo, poskusite znova.
Vaša naročnina je bila uspešno aktivirana.
Marketing magazin
Namestite aplikacijo
Namestite aplikacijo
Tapnite Deli □↑ v spodnjem meniju,
nato »Dodaj na začetni zaslon«.