Opazili smo: Kje so meje naše lakomnosti?

Na tretjih straneh februarskih izdaj tednika Mladina so svojo kritiko do izkoriščanja narave in njenih virov izrazile agencije Vodik, Luna TBWA, Imago Urbee in Imago Bold. Proglasi so temu primerno nazorni. Tako najdemo na trakove razrezano Zemljo ali naš planet, upodobljen na (razbitem) krožniku. Druga dva oglasa opozarjata na širši družbeni kontekst.

Vodik: »V zgodovino zapisani kot največji škodljivci na planetu«

»Naravni viri se počasi, a vztrajno bližajo točki, ko bodo presahnili; človeštvo pa posledično točki brez povratka. Upravičen je strah, da nas bo neustavljiva lakomnost po vsem, kar je moč pretvoriti v dobiček, v zgodovino zapisala kot največjega škodljivca na našem planetu. Zaradi zavestne pogoltnosti smo naravne vire očitno pripravljeni brezobzirno izkoristiti do zadnjega. To vodi do preprostega zaključka, da nas bo neskončna požrešnost pripeljala do konca; do konca lastnega obstoja. Razen če …« 

Imago Bold: »Živimo v dobi razprodaje Zemlje«

»Na planetu je vedno več ljudi z vedno večjimi potrošniškimi apetiti. Proizvodnja raste, naravni viri pa niso neskončni. Živimo v dobi razprodaje Zemlje, kjer dobesedno trgamo planet in ga predelujemo v telefone, majice in avtomobile.  Želela sva predstaviti Zemljo kot še en artikel, vendar je ta – nenadomestljiv. Počasi izginja pod vizualno intervencijo črtne kode, ki planet razreže in ga postopoma uničuje.  Ko bo zadnjega artikla konec, kdo ve, kaj nas čaka?«

(Branislav Miloševič in Neža Pavlovčič)

Luna TBWA: Pitna voda, čist zrak in rodovitna zemlja le še za najbogatejše?

»Potreba po surovinah naj bi se do leta 2030 podvojila, zaloge naravnih virov pa je vedno manj. Zato smo na Luni TBWA naslikali prihodnost in ustvarili premium kolekcijo naravnih virov, ki jih trenutno še jemljemo za samoumevne. Če se povpraševanje veča, ponudba pa je omejena, je logična posledica namreč ta, da si bodo pitno vodo, čist zrak in rodovitno zemljo kmalu lahko privoščili le najbogatejši.«

Imago Urbee: Pri izkoriščanju niso izvzeti niti otroci

»Izhajali smo iz razumevanja, da naravni viri nikoli ne obstajajo izven družbenega konteksta. Ne smemo se pustiti začarati tehnosanjam o zeleni mobilnosti, ki temelji na elektrifikaciji osebnih avtomobilov. V Proglasu zato neposredno kažemo, da takšna vizija sloni na brutalnem izkoriščanju delavcev in delavk v najrevnejših državah, pri čemer niso izvzeti niti otroci.«