Kupilokalno.si: »Želimo si zgraditi skupnost«
Ekipa portala kupilokalno.si je v času koronakrize želela rešiti težave z logističnim in komunikacijskim šumom med ponudniki in kupci. Kot poudarjajo, pa projekt ni le muha enodnevnica, saj je zastavljen dolgoročno.
Gašper Meden
Cilj: zadovoljni ponudniki in kupci
Ideja za projekt, katerega razvoj je trajal tri tedne, se je Ninu Erjavcu, Maticu Užmahu in Jerneju Smislu porodila na začetku koronakrize. Torej v času, ko je celotna Slovenija obstala doma. Kot poudarja Erjavec, niti ni bilo jasno, kdaj in kam lahko gremo po nakupih. »Trenutno se trudimo povezati z logističnimi podjetji, da bomo lahko izdelke od več kmetij naenkrat dostavili neposredno na dom, prav tako pa razbremenili ponudnike, ki jim je dostava predstavljala veliko breme,« pojasnjuje Erjavec.
Ekipa kot razlikovalno prednost portala v primerjavi s podobnimi portali navaja dejstvo, da je uporaba portala popolnoma brezplačna za uporabnike in ponudnike. »Dejansko smo želeli na eni strani poskrbeti za ponudnike in na drugi za uporabnike, da bi se v času koronakrize imeli možnost virtualno srečati in poskrbeti za izmenjavo.« Kot pomembno izpostavlja tudi odnos s ponudniki. »Ponudnikom smo vedno na voljo za pomoč, nasvete, vedno se trudimo, da bi bili naši ponudniki zadovoljni in da bi se tudi sami nekaj naučili. Želimo si zgraditi skupnost, zato so za nas pomembni zadovoljni ponudniki, prav tako pa zadovoljni kupci.«
Med najbolj priljubljenimi so sezonski izdelki
Ekipa odziv uporabnikov sicer opredeljuje kot »fantastičen«. »Na začetku smo prejeli veliko vprašanj, ali gre za prevaro, saj jim do zdaj ni nihče nikoli nič dal zastonj. Mi jim tudi pomagamo pri postopku, da jim naložimo fotomaterial in opise izdelkov na stran. V izjemo kratkem času smo pridobili več kot 80 ponudnikov, ki nudijo več kot 1000 izdelkov. Povpraševanje raste in se ujema s potrošniškimi navadami glede nakupovanja preko spleta v Sloveniji,« je zadovoljen Erjavec. Med najbolj priljubljenimi so sezonski izdelki, kot so jagode, šparglji, češnje in zelenjava nasploh.
Poslovni model, ki ne temelji na oderuških cenah
Z marketinškimi aktivnostmi se trenutno osredotočajo na splet. Poleg družbenih omrežij Facebook, Instagram in Twitter je ekipa aktivna tudi preko skupin na Viberju za obveščanje o ponudbi portala. »Do zdaj smo uporabili trženje od ust do ust, vendar prehajamo v drugo fazo, ko bomo vložili tudi v oglaševanje,« pojasnjuje Erjavec. Ker za nobenega člana ekipe projekt ni primarna dejavnost, ga po besedah sogovornika niso zastavili tako, da bi bil dobičkonosen že v začetni fazi. »V roku enega leta pa upamo, da bo to postal. Želimo si vzdržen poslovni model, katerega monetizacija ne sloni na maržah ponudnikov ali oderuških cenah za uporabnike,« sklene Erjavec.