znanost
Aktualno

Kako ozavestiti javnost o dosežkih žensk v znanosti?

Ali vemo, kaj vse so v preteklosti ženske dosegle na področju znanosti? Poznamo morda katero izmed množice dejstev iz sveta znanosti, ki so izjemno zanimiva in bi lahko bila del naše obče ali splošne razgledanosti posameznika?

Na primer, ali vemo, da je ženska izumila avtomobilske brisalce, da je slovenska znanstvenica med prejemniki Nobelove nagrade ali pa to, da je ženska razvila cepivo proti oslovskemu kašlju?

Tako smo se spraševali ob zasnovi letošnje jubilejne 15-letnice nacionalnega programa »Za ženske v znanosti«, v kateri smo želeli obeležiti jubilejno leto programa  in pozicionirati nosilca in partnerja projekta L‘Oréal in UNESCO ter ju ustrezno umestiti v slovenskem prostoru kot prepoznavna igralca na področju enakosti spolov in znanstvenega napredka Slovenije. Oba že 15 let s štipendijami podpirata ženske v znanosti v Sloveniji. Ključna izziva sta bila dva, in sicer omejen minimalen proračun in en sam lasten komunikacijski kanal, ki ga ima program – Facebookova stran »Za ženske v znanosti«. Izziv smo prelili v ozaveščevalno kampanjo in jo poimenovali Abeceda znanosti.

V izhodišču jubilej ob ozaveščanju o enakovrednosti

Ozaveščevalno kampanjo smo želeli zasnovati tako, da bo sporočilo o projektu in partnerjih ob visokem jubileju emocionalno primerno obeleženo ter hkrati še naprej (tako kot vseh dosedanjih 15 let) ozaveščalo mlada dekleta, da so lahko pogumna pri podajanju na karierno pot v znanosti, širšo javnost pa o tem, zakaj je za družbo in njen razvoj pomembna enakovredna zastopanost žensk na področju znanosti.

Idejni koncept na dejstvih platforme abecednih črk

Pri komunikaciji smo kot idejno izhodišče uporabili kar globalni krovni slogan projekta »Za ženske v znanosti«, ki se glasi: »Svet potrebuje znanost. Znanost potrebuje ženske.« Naročniku smo predlagali, naj komunikacijske aktivnosti potekajo intenzivno v aprilu in maju 2021, njihov zaključek pa dosežejo z letošnjo podelitvijo štipendij novim štipendistkam programa, ki smo jo (tudi zaradi epidemioloških razmer) predvideli v drugi polovici junija 2021.

Ker način podajanja vsebin na družbenih omrežjih zahteva zgoščenost in privlačnost, smo izkoristili edini lastni razpoložljivi kanal programa, in sicer Facebook. Idejni koncept smo poimenovali kar Abeceda znanosti. Poiskali smo 25 dejstev in zanimivosti iz sveta znanosti in jih razvrstili po črkah slovenske abecede. Izpostavili smo zanimiva dejstva, povezana z dosežki žensk v znanosti, vključno z izborom raziskav in znanstvenih del med 40 slovenskimi štipendistkami programa »Za ženske v znanosti« zadnjih petnajstih let.

»Znanje se začne z osnovami, torej z abecedo. Zato rdeča nit celotne komunikacije narekuje podajanje zanimivih, a širši javnosti neznanih dejstev od A do Ž, z jasno izpostavitvijo tudi tistih dosežkov žensk v znanosti, ki jih podpirata L’Oréal in UNESCO. Znanstvena odkritja smo se trudili vsebinsko zasnovati tako, da smo jih razložili v zgolj dveh stavkih, čim bolj enostavno in poljudno, da njihovo razumevanje ni cela znanost,« pojasnjuje Peter Zabret, ki je v agenciji Pristop poskrbel za kreativno zasnovo kampanje.

Pomembno je bilo kratko podajanje dejstev, ključne informacije pa smo dopolnjevali z odebeljenim besedilom, gif-animacijo in odličnimi, izčiščenimi in enostavnimi ilustracijami oblikovalke Sare Sešlar Naraks, ki svoje delo opisuje tako: »Čustveno noto smo v besedilih izpostavljali preko učinka, ki ga je imelo delo na razvoj sveta, v grafičnem jeziku pa s spremljajočimi grafikami. Zato smo za jasno podajanje vsebin uporabili enostaven ilustrativni slog , ki temelji na berljivosti in elegantnosti, a hkrati sovpada z znanstvenim pridihom projekta in izčiščeno korporativno celostno grafično podobo L'Oréalove komunikacije.«

Mestoma smo v grafikah dodajali tudi podporne elemente, ki so povezani z besedilom, na primer tako, da smo, če je vsebina pripovedovala o znanstvenici, ki je iznašla cepivo za otroško bolezen, kot je oslovski kašelj, dodali v ilustracijo balon, ali laboratorijskim raziskavam epruveto, mikroskop.

Izvedba

25 objav Abecede znanosti na Facebooku smo v maju in juniju 2021 razporedili na nekaj statičnih in nekaj gif-animiranih objav o dosežkih znanstvenic v svetu in doma in med njimi izpostavili tudi dosežke štipendistk programa. Objave smo podprli s pasicami različnih velikosti, v katerih smo navedli, da dosežki žensk v znanosti izboljšujejo svet prihodnosti, zato sta L'Oréal in UNESCO v 15-ih letih s štipendijami podprla več kot 40 slovenskih znanstvenic.

Za večji doseg objav na Facebooku smo uporabili dva komunikacijska kanala. Prvi je bil Pristop Media Network Plus, kjer smo preko promocije s spletnimi pasicami različnih formatov v približno 60-ih dneh zajeli širok spekter uporabnikov in jih s klikom na pasico vodili na stran »Za ženske v znanosti« na Facebooku. Drugi kanal pa so bili oglasi, ki spodbujajo klike na spletno stran (»click to website«) in smo jih z minimalnimi stroški pripravili na podlagi že obstoječih grafik in besedil. Iz standardnih objav na Facebookovi strani so oglasi uporabnika pripeljali na edini kanal kampanje, torej na stran »Za ženske v znanosti« na Facebooku.

Odnosi z mediji

Celotno kampanjo smo podprli tudi s sporočilom za javnost in spodbujanjem medijskih objav o programu in problematiki žensk v znanosti, z začetkom že pred samo Facebookovo kampanjo Abecede znanosti, in sicer že ob 11. februarju, mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti.

»Vsebino smo pri tem gradili na komentarjih bivših štipendistk in članov Nacionalnega odbora za podelitev štipendij, ki so spregovorili o položaju žensk v znanosti v Sloveniji. Ob tem smo sočasno že napovedovali letošnje jubilejne aktivnosti ob 15-letnici programa »Za ženske v znanosti« v Sloveniji, opisali program in njegove dosežke v 15-ih letih v Sloveniji in njegove globalne razsežnosti,« izpostavlja Vanja Vodenik, svetovalka v oddelku za korporativno komuniciranje na Pristopu, ki že nekaj let zapovrstjo skrbi za odnose z javnostmi pri tem projektu.

V te vsebine smo vpletali tudi emotivno rdečo vsebinsko nit kampanje: Dosežki žensk v znanosti izboljšujejo svet prihodnosti. Zato smo v 15-ih letih s štipendijami podprli več kot 40 slovenskih znanstvenic. Tako smo že pred kampanjo »Abeceda znanosti« uspešno spodbudili 15 medijskih objav o  programu, tudi v medijih z nacionalnim dosegom, in gostovali v oddaji Dobro jutro na nacionalni televiziji. Objave v medijih so se ponovno intenzivirale ob podelitvi letošnjih štipendij v juniju in takoj po njej, v njih smo izpostavili dosežke letošnjih treh štipendistk programa. Tudi z intervjuji in spodbujanjem objav v lokalnih medijih v tistih regijah, od koder prihajajo letošnje nagrajenke: iz Turnišča zdravnica specializantka ginekologije in porodništva Monika Sobočan, dr. med., ki raziskuje na področju ginekološke onkologije, iz Ljutomera dr. Martina Štampar, toksikologinja, ki raziskuje na področju genetske toksikologije, in Ljubljančanka Tanja Šumrada, raziskovalka s področja ekonomike naravnih virov.

Pred samim podelitvenim dogodkom letošnjih štipendij, ki je zaradi epidemiološke slike in z njo povezanih ukrepov letos potekal z nacionalnim prenosom v živo iz Atrija Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, smo nekaj preteklih štipendistk in članic Nacionalnega odbora gostili tudi na drugih znanstvenih dogodkih, denimo na okrogli mizi o položaju žensk v znanosti v okviru Tedna Kemijskega inštituta, od koder prihaja vrsta štipendistk programa L'Oréal-UNESCO. Ta se je na nacionalni ravni predvajala v živo preko STA. Kreativno rdečo nit kampanje Abeceda znanosti pa smo prelili tudi v scenarij in scenografijo svečanega dogodka podelitve štipendij letošnjim nagrajenkam.znanost1

Zanimive številke in statistike o ženskah v znanosti

Čeprav se položaj žensk v znanosti v zadnjih letih izboljšuje, je pot do enakopravnosti in enakih možnosti še dolga. Podaljšala jo je tudi pandemija covida-19, ki je še posebej prispevala k povečanju obstoječega razkoraka med spoloma in dodatno razkrila razlike med spoloma na področju znanosti. In to v času, ko je pri reševanju trenutnih svetovnih izzivov vloga žensk ključnega pomena.

Slovenija: ženske na doktorskem študiju prevladujejo, v raziskovalni dejavnosti jih je le 33,3 %

Po podatkih Statističnega urada RS so v študijskem letu 2019/2020 v Sloveniji na doktorskem študiju ženske celo prevladovale (54 %). Čeprav se podatki zdijo spodbudni, pa se, če pogledamo podrobneje, izkaže, da je na naravoslovnih, še bolj pa na tehniških področjih deklet pravzaprav vse manj. Veliko žensk tudi doktorira, postanejo asistentke, docentke, potem pa se njihovo napredovanje upočasni ali ustavi. Po podatkih SURS-a je delež žensk v raziskovalni dejavnosti za leto 2019* v Sloveniji znašal le 33,3 %, kar je celo manj od leta 2016, ko je bilo raziskovalk 34,5 %.

Ženske znanstvenice v EU in po svetu v manjšini

Po podatkih publikacije Statističnega inštituta UNESCO iz leta 2020 delež žensk med raziskovalci v Evropi znaša 39,2 %, na svetovni ravni pa je še manjši – le 30 %. Na neenakost kažejo tudi podatki Nobelovih nagrajencev. Od začetka podeljevanja Nobelove nagrade leta 1901 do vključno leta 2020 je bilo za delo na področju fizike, kemije ali medicine nagrajenih 624 znanstvenikov, med njimi le 22 žensk, pri čemer je Marie Curie dvakrat prejela Nobelovo nagrado.

Pandemija covida-19 in njen vpliv na znanstvenice

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) izpostavlja, da je pandemija covida-19 opozorila na ključno vlogo raziskovalk, hkrati pa je nanje in na njihovo delo imela številne negativne posledice. Podatki kažejo, da je bilo 90 % znanstvenih člankov o covidu-19 podpisanih s strani moških raziskovalcev. Pandemija je tako še povečala razlike med spoloma na področju znanstvenih raziskav. Glede na raziskavo Fundacije L'Oréal iz leta 2020, v kateri so sodelovale znanstvenice iz Evrope, ki so bile vključene v mednarodne programe »For Women in Science«, jih 79 % meni, da je trenutna situacija negativno in bolj močno kot na moške kolege vplivala na njihovo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Omejen je bil namreč njihov dostop do prostorov za delo in laboratorijev, hkrati pa so se povečale njihove odgovornosti v zasebnem življenju, kot je skrb za dom in izobraževanje otrok. Sedem od desetih vprašanih raziskovalk (72 %), ki imajo otroke, je odgovorilo, da so zaradi dodatnih družinskih obveznosti morale zmanjšati čas za delo. Skoraj polovica vprašanih znanstvenic (47 %) pa je kot največji izziv izpostavila dostop do raziskovalnih objektov, saj jih kar 45 % zaradi omejitev gibanja in zaprtij ni moglo nadaljevati s svojimi raziskavami. Pandemija pa je vplivala tudi na njihovo duševno zdravje, saj jih več kot pol (52 %) imelo težave pri osredotočanju na delo.

znanost2

Dosegi, všečki, delitve, sledilci

V času kampanje »Abeceda znanosti« se je število sledilcev na Facebookovi strani »Za ženske v znanosti« povečalo za skoraj 110 % , povprečen doseg na objavo je dosegal  okrog 13.000, v tem času smo v povprečju dosegli okrog 170 odzivov na posamezno objavo Abecede znanosti, delitev objav pa smo zasledili več kot 250.

znanost3

Ekipa, ki je sodelovala pri ozaveščevalni kampanji »Abeceda znanosti«

Kreativni direktor in tekstopisec: Peter Zabret

Oblikovalka: Sara Sešlar Naraks

Asistent pri tekstopisju: Tit Lončar

Upravljanje dogodka: Ana Lukanc in Ema Knez

Odnosi z javnostmi in vodenje projekta: Alenka Jakomin in Vanja Vodenik

Strategija Pristop Media Network: Edi Popovski in Angela Palevska

Aktivni člani partnerjev projekta: Irena Šarić Dombaj, direktorica korporativnih komunikacij, in Josipa Lucić, specialistka za korporativne komunikacije, L'Oreal Adria, ter Barbara Urbanija, UNESCO

*Viri podatkov: Statistični institut UNESCO, Fundacija L'Oréal, podatki o Nobelovih nagrajencih, Statistični urad Republike Slovenije, gradiva in dokumenti Pristopa o programu

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, julij-avgust 2021, #481-482. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

486

Naroči se na revijo MM in prihrani do 30%!

Intervju

mija
20. 11. 2021

Futura DDB je letos že trinajstič stala na zmagovalnem odru Slovenskega oglaševalskega…

Sebe najlažje opredelim kot vodjo, ki deluje z zgledom, ki ima visoko postavljene osebne cilje in mu je pomembno, da pri svojem delu uživa. Osebno me…

bla
17. 11. 2021

Big Bangov naziv spletnega trgovca leta v regiji je zagon za nove izboljšave, pravi Peter…

bla
15. 11. 2021

Nika Kristina Butina, direktorica startupa Epidemic, je z bralci MM-a delila izkušnjo…

Naši avtorji