Evolucija Facebooka: 20 let pionirja in velesile družbenih medijev

V nenehno spreminjajočem se svetu družbenih medijev močno izstopa ena platforma kot pionirka in velesila. To je Facebook, ki ga je 4. februarja 2004 ustanovil takrat 29-letni Mark Zuckerberg s štirimi sostanovalci – Andrewom McCollumom, Eduardom Saverinom, Chrisom Hughesom in Dustinom Moskovitzem.

Facebook je v dvajsetih letih obstoja postal globalni fenomen, ki po vsem svetu povezuje milijarde ljudi in je močno preoblikoval način komuniciranja med ljudmi, podjetji in mediji.

Facemach, osnova za Facebook

Izvor Facebooka sega na harvardsko univerzo leta 2003, kjer si je pet fantov z Zuckerbergom na čelu zamislilo idejo o ustvarjanju platforme, ki bi uporabnikom omogočala primerjavo privlačnosti njihovih vrstnikov z izbiro med dvema fotografijama. Poimenovali so jo Facemash. Kljub kontroverznostim in poznejšemu zaprtju je Facemash predstavljal temelje tistega, kar je kmalu postal Facebook.

Rojstvo Facebooka

4. februarja 2004 so Zuckerberg in ekipa uradno predstavili 'The Facebook' in to kar iz njihove študentske sobe na Harvardu. Zasnovali so ga kot ekskluzivno platformo za študente Harvarda in spletno mesto je zelo hitro postalo priljubljeno, zato se je razširilo še na druge univerze po ZDA. Hitra rast je spodbudila ekipo, da so iz imena odstranili 'The' in je Facebook tako postal uradno ime.

Rast in globalni doseg

Facebook je nadaljeval z rastjo in razširil uporabniško bazo izven akademskega sveta. Septembra 2006 je Facebook postal odprt za javnost, ustanovitelji so omogočili pridružitev omrežju prav vsakomur z veljavnim e-poštnim naslovom. V naslednjih letih je Facebook postal pomembna platforma po vsem svetu, vlogo pa si je krepil tudi s serijo strateških prevzemov. Dva najbolj opazna med njimi sta bila nakup Instagrama leta 2012 in dve leti pozneje nakup WhatsAppa. Ti prevzemi so tudi utrdili njegovo prevlado v krajini družbenih medijev.

Oglaševanje na Facebooku

Facebook je sprva označeval skupen prostor uporabnikov, katerega cilja sta bila rast uporabnikov in rast njihove angažiranosti, a kmalu je Zuckerberg usmeril pozornost v monetizacijo. Tako je leta 2007 Facebook predstavil novo vejo Facebooka – oglaševalsko platformo, ki je podjetjem omogočala ciljanje uporabnikov glede na njihove demografske podatke in interese. Takrat je Facebook postal podjetje, ki se na trgu bori za dobiček.

Facebook na borzi

Leta 2012 je Facebook vstopil na borzo. Ta dogodek mediji še danes opisujejo kot eno od bolj pričakovanih javnih ponudb v zgodovini. Cenitev delnice podjetja je bila okoli 30 evrov, kar je dalo Facebooku vrednost 100 milijard. Kljub začetnim pomislekom o ustvarjanju dohodka je vrednost njihovih delnic postopoma rasla, danes pa je vrednost ene delnice kar 440 evrov. Vrednost delnice je skozi leta vztrajno rasla (seveda z nekaj vmesnimi kratokrajnimi padci) in prav na 20. obletnico obstoja so z Wall Streeta poročali o 80-odstotni rasti vrednosti. »Meta (Facebook) je osupnila z izjemnimi četrtletnimi poslovnimi rezultati. Prihodki so se v zadnjem lanskem četrtletju zvišali za 25 odstotkov, zato so delnice ta teden podivjale in se povzpele za več kot 80 odstotkov,« pišejo finančni mediji.

Edina stalnica so spremembe

Skozi leta je Facebook doživel številne preobrazbe na področju funkcij, uporabniškega vmesnika in samega videza, ki so dodatno izboljševali uporabniško izkušnjo. Tu lahko govorimo od uvedb prostora za novice, pošiljanja zasebnih sporočil, kreiranja skupin, igralnih platform, gumba všečkaj, možnosti posodobitve tako imenovanega stanja, deljenja fotografij, videoposnetkov, prenosom v živo, sledenja časovnici, povezovanja z Instagramom in drugimi platformami ter mnogo več. Prilagodljivost in sprejemanje novih trendov sta ključni komponenti, zakaj ima Facebook še danes tako pomembno vlogo na področju komuniciranja. Sem ne sodi le poslovno komuniciranje (ki vpliva na monetizacijo podjetja), temveč tudi povezovanje ljudi po vsem svetu, ki delijo svoje zgodbe med prijatelje in družino, se z njimi povezujejo ter sodelujejo v družbenih in političnih razpravah (Facebook je imel praktično vodilno vlogo pri gibanju Black Lives Matter). Koncept 'Facebook prijatelja' je znan in uveljavljen izraz, ki predstavlja digitalno razširitev resničnih odnosov.

Izzivi in kontroverze

Pot Facebooka pa ni bila posuta le z rožicami, saj so se v korporaciji soočali z mnogimi polemikami, obtožbami in sodnimi pritiski. Najbolj kontroverzen škandal se je zgodil leta 2019, ko so Facebook skupaj z družbo Cambridge Analytica obtožili neustrezne prakse deljenja podatkov in pod vprašaj postavili koncepta zasebnosti in varovanje osebnih podatkov.

Facebook so prav tako obtožili širjenja lažnih novic. Vloga Facebooka pri oblikovanju javnega mnenja (in njegov vpliv na volitve) je postala predmet globalnih razprav, kar je privedlo do zaostrovanja politik na področju zasebnosti in varovanja podatkov.

Pogled v prihodnost

Facebook se je 28. oktobra 2021 uradno preimenoval v Meta. Mark Zuckerberg je pri tem poudaril, da je do spremembe prišlo, ker se bo podjetje po novem osredotočalo na metavesolje – virtualen prostor, ki integrira fizični in virtualni svet. Preimenovanje odraža širšo vizijo Facebooka, ki ne zajema le družbenih medijev, temveč tudi virtualno resničnost (VR), povečano resničnost (AR) in druge tehnologije, ki bodo v prihodnje prispevale k razvoju metavesolja. Pot Facebooka je bila od samega začetka zaznamovana z inovacijami, prilagajanjem, velikimi prebojnimi uspehi, a tudi kontroverzami. Platforma sicer še naprej krmari skozi spreminjajočo se krajino tehnologije in družbenih medijev, a njen vpliv je nedvomno neprecenljiv. O tem, kako na Facebook gledajo predstavniki slovenske oglaševalske industrije, pa se bomo posvetili v prihodnji seriji člankov o Facebooku.