Črt Piksi je avtor Delove fotografije leta

Ob prejemu je povedal, da mu nagrada pomeni potrditev za dosedanje fotografsko delo, ker jo je prejel ravno nekaj dni pred 30. rojstnim dnevom pa tudi nekakšno prelomnico v življenju in razmislek, kje je in kaj želi doseči v prihodnosti.

Ali Žerdin je zapisal, da gre za fotografijo, ki »omogoča številna branja. Trivialna interpretacija, da upodablja boj človeka, gasilca, s premočno naravo, je najbolj pri roki. Možno pa je bolj subtilno branje. Kompozicijsko je fotografija razdeljena na horizontalne tretjine. Spodnja tretjina je zemlja, ogenj je element srednje tretjine, zgornja tretjina je zrak. Ogenj prihaja iz zemlje, zrak je nasičen z dimom, ostanki ognja. En element prehaja v drugega. Seveda Empedoklej pred 2500 leti ni pisal samo o treh elementih. Meja med tremi elementi na Piksijevi sliki je zabrisana, svet pa je na robu stihije, ker manjka četrti, voda. Gasilska solidarnost in požrtvovalnost preprečujeta, da bi ogenj uničil zemljo in zrak.«

Kot je za MM povedal Črt Piksi, je fotografija nastala prvi dan tridnevne reportaže o požarih na Krasu. »Ker so bile razmere nepredviljive in nejasne, večina cest pa zaprtih, sem poti iskal na slepo, vmes pa skušal fotografsko čim bolje zajeti aktualne razmere. Fotografija prikazuje gasilca, ki skuša z orodjem preprečiti širitev požara na bližnji travnik,« pravi.

»Videti« priložnosti za motive in biti ob pravem času na pravem mestu

Dobra reportažna fotografija po njegovem mnenju hitro in jasno, brez motenj ter pojasnil prikaže sporočilo avtorja gledalcu in zelo plastično zajame zgodbo ali situacijo. »Rekel bi, da je pri reportaži zelo pomembno »videti« priložnosti za motive, morda razmišljati kakšen korak ali dva vnaprej in pa seveda biti ob pravem času na pravem mestu, s pravim objektivom na aparatu,« se nasmehne. Kot svobodni fotograf sicer Piksi najraje fotografira portrete in reportaže, veliko pa fotografira tudi druge dogodke in sodeluje s podjetji. V prostem času se ukvarja tudi z analogno fotografijo, predvsem s 35mm filmom in srednjim formatom. »Po poletni ekspediciji pri Borutu Peterlinu sem kupil tudi mehovko Sinar, tako da se spoznavam še z velikim formatom,« pove.

Doda, da je v času svoje dosedanje kariere imel kar nekaj fotografskih vzornikov, ki se sicer menjajo, vsekakor pa ima za vzornike fotografske kolege iz različnih področji fotografije, od katerih se skuša čim več naučiti.