10 let Instagrama

»To bo nekaj je***o velikega«

Oktobra 2010 je Kevin Systrom, ki je z Mikeom Kriegerjem soustanovil danes eno od najbolj priljubljenih družbenih omrežij, objavil prvo fotografijo na Instagramu. To je bila fotografija njegovega zlatega prinašalca, ki jo je posnel na počitnicah s svojim dekletom v Mehiki. Opis pod fotografijo je bil kratek in ponazarja duh časa: »test«. V prvem dnevu je Instagram pridobil 25 tisoč uporabnikov, danes jih ima več kot milijardo. Predvsem Systrom, ki je bil kot kreativni in prodajni del dvojca medijsko precej bolj izpostavljen, je Instagram – za nekatere kar sanjavo – dojemal kot platformo za izražanje kreativnosti, predvsem za fotografe.

Njegovo navdušenje nad fotografijo se je kazalo tudi v predstavitvi filtrov znotraj aplikacije, kar je Instagram ločilo od takrat podobnih aplikacij. Oblikovalec Cole Rise, ki je kot pogodbeni sodelavec avtor nekaterih najbolj znanih filtrov na Instagramu in tudi citata v mednaslovu, je takrat za svoje delo prejel le nekaj sto dolarjev (!). Verjetno si ne on niti ustanovitelja niso predstavljali, da bodo filtri pozneje ob tako množični uporabi (zlorabi?) pokazali negativno plat. To je t. i. »instagramirana resničnost« oziroma resničnost, ki je lepša in bolj zanimiva od dejanske.

Facebookov prevzem še pred drugim rojstnim dnevom

Januarja 2011 je sledila predstavitev ključnikov, danes nepogrešljivega dela vsake objave. Aprila 2012 pa je prišlo do še danes enega od najodmevnejših prevzemov v Silicijevi dolini. Sodeč po knjigi »Brez filtra« (»No filter«), ki jo je napisala Bloombergova novinarka Sarah Frier, je Instagram zelo zgodaj privlačil potencialne kupce. Systrom in Krieger sta jih stalno odvračala. Med drugim sta zavrnila tudi Twitter Jacka Dorseyja, sicer enega od prvih uporabnikov in vlagateljev ter Systromovega mentorja. Aprila 2012 pa je sledil šok tudi za zaposlene na Instagramu. Instagram je namreč za milijardo dolarjev postal del Facebookove »družine aplikacij«.

Še ne dve leti staro podjetje je imelo 13 zaposlenih in nobenega vira prihodkov.  Za takrat številne največja možna neumnost se je pozneje izkazala za največji možni zadetek v polno. A kot piše Frierjeva, pozneje ni bilo nič več tako kot prej. Instagram se je iz svojih pisarn preselil v Facebookove v Palu Altu. Na Zuckerbegovo veliko prigovarjanje je moral »nekaj« ukreniti s prihodki, da je upravičil nakup. Preden je svoj (tehnološki) lonček k oglaševanju pristavil Facebook, naj bi takrat še maloštevilne oglaševalce privabljal kar Systrom sam na različnih konferencah in zabavah. Če so vam odobrili oglas, ga je odobril sam Systrom. Obseden z estetiko je namreč želel, da so tudi oglasi objavam primerni. Nad takšnim »pikolovstvom« naj ne bi bile navdušene ne oglaševalske agencije ne matični Facebook.

2013-2015 – označevanje, video in zasebna sporočila

Leta 2013 pri Instagramu ponudijo številne novosti, med drugim možnosti označevanja (»taganja«) objav, video (sprva do 30 sekund) in zasebna sporočila (in z njimi priljubljeno frazo »sliding into DMs«). Leto pozneje so predstavili nova orodja za oblikovanje fotografij in videa, 2015 pa je sledila funckionalnost, ki je je bil vesel predvsem Zuckerberg. Predstavili so namreč možnost do 30-sekundnih videooglasov na časovnici.

2016 in izposoja storyjev za nedoločen čas

»Kaaaj boš naredil!?« naj bi takratna vodja Facebookove službe za odnose z javnostmi zabrusila Systromu, ko je predlagal funkcijo zgodb, Story. Nič takega, če ne bi bil to krovni produkt velikega tekmeca Snapchata. Bolj kot razvojnemu naj bi funkcija povzročala sive lase komunikacijskemu in pravnemu oddelku Facebooka. Morali so jo namreč predstaviti kot »del evolucije podjetja« in ne več kot očitno kopijo. Story v hipu postane ena od najbolj uporabljanih funkcij Instagrama, ki ima 500 milijonov dnevnih uporabnikov.

V letu 2016 sta sicer sledili še dve veliki spremembi. Prva so spremembe algoritma v časovnici prikazovanja objav, ki tako kot danes temelji na interakcijah in zanimanju uporabnika. Kronološki prikaz objav se je  poslovil. In drugič, premierno so predstavili možnost nakupovanja. Od leta 2017 Instagram nudi tudi možnost objave albumov do 10 fotografij. 

Milijarda uporabnikov in slovo ustanoviteljev 

Junija 2018 je Instagram dosegel milijardo uporabnikov; prav v času, ko so predstavili YouTubu konkurenčno storitev IGTV (letos so jo tudi začeli unovčevati). Leta 2019 pa je bolj kot nove funkcije odmevala novica, da sta ustanovitelja zapustila svojega »otroka«. Uradno naj bi se z matičnim podjetjem in Zuckerbergom razšli v dobrih odnosih, sodeč po pisanju Frierjeve in številnih tehnoloških medijev pa so bili odnosi med Systromom in Kriegerjem na eni in Zuckerbergom na drugi strani vse prej kot dobri. Tudi mešanje Instagramove ekipe s Facebookovimi naj bi prinašalo številne težave in nasprotja. Skratka, ne tako zelo drugačen scenarij, ko je Facebookovo »družino« septembra 2018 precej bolj glasno zapustil Jan Koum, ustanovitelj WhatsAppa.

2020 in lov za TikTokom

Letos je največja Instagramova novost Reels, funkcija ustvarjanja in »odkrivanja« kratkih videov, ki zelo spominja naTikTok. Za številne strokovnjake znak, da si lahko pripravimo pokovko in spremljamo, kako se bo Instagram/Facebook lotil (naslednjega) tekmeca. Ta ima v nasprotju s Facebookom, ki vedno bolj velja za družbeno omrežje za »stare in tečne«, precej mlajše uporabnike in veliko »kul« faktorja.