ai design
Aktualno

»Dokler ima umetnik vajeti v rokah, je umetna inteligenca zgolj orodje«

Po tem, ko smo preverjali, kako si z umetno inteligenco pomagajo slovenski kreativci, piarovci in mediji, smo zdaj preverili, kako jo (če jo) uporabljajo oblikovalci.

Matija Kocbek, umetniški direktor v agenciji Pristop, pravi, da je umetna inteligenca v zgolj nekaj mesecih pridobila veliko priljubljenost in prepoznavnost tako »zgodnjih posvojiteljev« kot tudi investitorjev, kar je prispevalo k njenemu neverjetno hitremu razvoju. »Kljub temu menim, da je še zmeraj v začetni fazi. Ne razumite me narobe, res je fascinantno, kako lahko tehnologija v tako kratkem času pokaže takšen potencial. In to v večjem številu aplikacij, ki pokrivajo različna področja. Vsi se sicer zavedamo, da vsaj do neke mere številčnost ni enaka kakovosti, vemo pa tudi, da se bo ta tehnologija v bližnji prihodnosti zelo spremenila,« pravi.

Sam že nekaj časa spremlja profil na YouTubu z imenom »Two Minute Papers«, kjer se avtor Károly Zsolnai-Fehér v zadnjem letu posveča skoraj izključno umetni inteligenci. »Verjetno je Károly del razloga, da sem tudi sam začel testirati podobna orodja. Danes najbolj znana modela – ChatGPT in Midjourney – sta tudi zame predstavljala prvi resen stik z umetno inteligenco in sta edini orodji, ki ju redno uporabljam. Sicer vsak teden nastane kakšno novo orodje, ki poskuša nasloviti enega od izzivov, pa vendar so mnoga še zmeraj precej nerodna oz. niso prečkala meje, kjer je lahko output večji od inputa. Angažma uporabnika takšnih orodij je namreč še vedno prevelik. Glede na hiter razvoj bom morda že jutri spremenil svoje mnenje. Za zdaj pa moram priznati, da mi še ni uspelo napisati takšnega prompta, ki bi sproduciral rešitev, ki jo lahko samo skopiraš, prilepiš in pošlješ,« pravi Kocbek.

Pri svojem delu umetno inteligenco nabolj uporablja na začetku kreativnega procesa – pri ideaciji, raziskavah, prevajanju ... V zadnjem času tudi za pisanje script in pluginov, kar morda vidi kot največji prihranek časa. 

AI v vlogi optimizacije časa

Pogovarjali smo se tudi z grafično oblikovalko Laro Oset, ki orodja umetne inteligence vidi predvsem v vlogi optimizacije časa. »Kot oblikovalka vključujem umetno inteligenco v svoj delovni proces za komunikacijo z naročniki in za določene tehnične naloge ter repetativne procese. Menim, da je ključno, da oblikovalec presodi, kako dobro je UI opravila zastavljeno nalogo in popravi morebitne napake,« pravi.

Lenart Kobal, direktor video agencije Kobal production, pa pravi, da umetno inteligenco uporabljajo za analizo in obdelavo podatkov (tako bolje razumejo svoje stranke, njihove preference in vedenje), avtomatizacijo nekaterih procesov (predvsem objave na družbenih omrežjih in obdelavo obsežnih dokumentacij), montažo (izdelavo podnapisov, urejanje manjših popravkov na videih s pomočjo zaznavanja UI-tehnologije) ter pisanje vsakdanje e-pošte na podlagi prej poslanih napotkov.

O umetnosti, ustvarjeni z UI ...  

Zanimalo nas je tudi mnenje sogovornikov o umetnosti, ki jo ustvarja umetna inteligenca. Matija Kocbek pravi, da se moramo pri tem najprej vprašati, kaj umetnost sploh je. »To je vprašanje, ki si ga sicer filozofi in umetniki zastavljajo že stoletja. Verjetno se vsi strinjamo, da ne moremo v isti koš metati različnih zvrsti umetnosti. Sam sem mnenja, da je nekaj lahko umetnost takrat, kadar ni zgolj senzacija oz. kadar ima umetniško delo kaj povedati. V dobi hiperprodukcije pa se na drugi strani poraja tudi vprašanje vrednosti. Če lahko slehernik ustvari svoj odtis Campbellove juhe na platno, kaj potem ostane Warholu? To isto vprašanje bi bilo popolnoma legitimno pred desetimi ali več leti, ko je bila umetna inteligenca zgolj distopična eksotika in je grozila (zgolj) uničenju človeštva, ne pa tudi delovnih mest,« pravi.

Pove tudi, da platforma Fiverr že zelo dolgo ponuja oblikovalce, ki za skromno plačilo na podlagi naročnikovih želja ustvarijo takšno ali drugačno rešitev oziroma izdelek. Danes je tukaj še umetna inteligenca. »Kar želim povedati, je, da pri ustvarjanju človeški faktor ni zanemarljiv. Ravno nasprotno. Od modernizma dalje, z izumom in pozneje popularizacijo fotoaparata, postaja pomen avtorja vedno bolj očiten. Upal bi si trditi, je mnogokrat umetnik celo bolj pomemben kot delo, ki ga je ustvaril. Še posebej, ko govorimo o vrednosti. Če primerjamo original Damiena Hirsta in papir enakega formata s kakovostnim odtisom te iste podobe, je razlika v ceni precejšnja. Umetnost, ustvarjena z umetno inteligenco, trenutno ne more imeti višje vrednosti kot tista, ki jo ustvari človek. Tudi zato, ker jo na koncu 'zaužijemo' mi, ljudje. Vse dokler vajeti drži v rokah umetnik, je umetna inteligenca zgolj orodje,« je prepričan Kocbek.

Človeški faktor je nujen

Po mnenju Lare Oset je umetnost človeška potreba, s katero raziskujemo, samoreflektiramo in izražamo svoje ideje in čustva. »Zakaj bi to prepustili umetni inteligenci? Zakaj bi se odpovedali ustvarjalnemu procesu? Čeprav UI lahko posnema umetniške sloge in ustvarja vizualno privlačne izdelke, manjka globina, ki izhaja izključno iz človeške izkušnje, zato zame nima dodane vrednosti. Umetnosti, ustvarjene z AI, zato ne dojemam kot pristno umetnost,« pravi. Umetno inteligenco vidi kot priložnost za kogar koli z idejami, brez znanja umetnosti, da nekaj ustvari. »Če je to dobro, pa nisem prepričana. Po mojem mnenju je biti umetnik več kot samo imeti ideje – ključno je, kaj umetnik naredi s svojo idejo in kako jo izvede,« pove.

Lenart Kobal pa meni, da je področje z umetno inteligenco generirane umetnosti zelo zanimivo, saj odpira možnosti za ustvarjalnost in raziskovanje, ustvarjanje osnutkov za poznejša snemanja itd. »Kar zadeva samo kreativnost, pa bo človeški faktor vedno nujen, saj vsa umetnointeligentna dela temeljijo na že obstoječih umetniških delih, ki so zašla na internet,« pove tudi on.

Kaj pa nagrade?

Na koncu smo sogovornike vprašali še, ali si umetna inteligenca zasluži nagrade na tekmovanjih in festivalih. »Verjamem, da bodo v prihodnje nastajale nove oblike umetniških, kreativnih in drugih del. Tudi takšne, ki jih bo popolnoma avtonomno ustvaril stroj. Kolikor vem, do danes nobenega dela (še) ni ustvarila zgolj umetna inteligenca. Nekdo je moral napisati vsaj prompt. Ko bo 'stroj' poleg izdelka za festival sam izbral tudi najbolj primerno kategorijo in poravnal prijavnino, bo verjetno tudi žirija v celoti zastopana s strani robotov,« z nasmehom pove Kocbek.

»Ali si umetna inteligenca zasluži nagrade na tekmovanjih, je odvisno od konteksta. Če je tekmovanje posebej namenjeno umetnosti, ustvarjeni z UI, potem zagotovo. Treba pa bo pri tekmovanjih, ki so namenjena človeškim umetnikom, skrbno razmisliti o vlogi in prispevku UI, saj se dela z vidika kreative, ustvarjalnosti, vložka časa in truda med seboj ne morejo primerjati, zato tudi ne bi smela biti ocenjena v enakih kategorijah,« pravi Lenart Kobal, Lara Oset pa na vprašanje odgovori nikalno, saj UI-umetnosti ne more enačiti z avtentično umetnostjo, ki jo lahko ustvari človek.

Intervju

tadel
12. 07. 2024

Z Boštjanom Tadlom, med drugim tudi nekdanjim odgovornim urednikom Marketing magazina,…

Življenje z znaMMkami
24. 06. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

"Težko rečem, katera je najboljša oglaševalska akcija zadnjega leta, ker mi nobena ni ostala v spominu."

Anže Jereb
19. 06. 2024

Ko smo na MM-u izbirali kreativnega direktorja leta, smo v prvi deseterici slovenskih…

Tako v Ljubljani kot v Kijevu se je v zadnjih 25-ih letih veliko spremenilo in vzporednic ne bi mogel potegniti niti med dvema agencijama na svetu.…

Naši avtorji