• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Pathfinder uspešen tudi na mednarodni oblikovalski poti

Slovenski oblikovalci so vsako leto med dobitniki prestižnih oblikovalskih nagrad Red Dot. Med njimi je letos tudi oblikovalska ekipa slovenskega IT-podjetja Better (prej del Maranda), ki je zasnovala zdravstveno aplikacijo Pathfinder in zanjo prejela »rdečo piko« v kategoriji oblikovanja uporabniških vmesnikov in uporabniške izkušnje v zdravstvu. Samo Ačko, vodja oblikovanja pri Better, pravi, da jim je uspelo kompleksne klinične informacije prevesti v preprosto in jasno programsko rešitev, ki že vzbuja pozornost ne le pri slovenskih, temveč tudi tujih bolnišnicah. V podjetju so nedavno končali tudi proces popolne prenove blagovne znamke (rebrandinga), nad katerim sta poleg Ačka bdela tudi Uroš Bonšek, vodja odnosov z javnostmi pri Better, ter zunanji sodelavec, oblikovalec Jernej Stritar; Ačka in Bonška smo povprašali tudi o največjih izzivih pri tem.

Foto: Črt Piksi

Aplikacija Pathfinder, ki jo je žirija Red Dot med zmagovalne uvrstila izmed več kot 8.697 prijavljenimi oblikovalskimi rešitvami z vsega sveta, zdravniškim ekipam omogoča oskrbo kroničnih bolnikov s samodejnim generiranjem nalog, ki temeljijo na načrtu oskrbe za določenega bolnika, in opozarjanjem zdravnikov na odstopanja vitalnih znakov, ki jih bolniki na daljavo beležijo od doma. Aplikacijo je prvi uporabil Oddelek za napredovano srčno popuščanje in transplantacije srca pri UKC Ljubljana, in sicer za oddaljeno nadzorovanje bolnikov, ki so imeli transplantacijo srca, zanjo pa se zanimajo tudi v tujini. 

»Zdravstvo pogosto velja za kompleksno in zapleteno, toda informacije, ki jih zdravniki potrebujejo pri zdravljenju bolnikov, bi jim morale biti podane na urejen, jasen in preprost način. In prav to zagato Pathfinder odlično rešuje. Zdravniku in medicinskemu osebju sam od sebe ponudi informacije v trenutku, ko jih potrebujejo,« pojasnjuje Samo Ačko, znani slovenski oblikovalec, ki se je podjetju Better pridružil pred dobrima dvema letoma, pred tem pa je bil likovni urednik v časopisni družbi Dnevnik. Pod njegovim kreativnim vodenjem je grafični oblikovalec Tomato Košir prejel »rdečo piko« za oblikovanje naslovnic Dnevnikove priloge Objektiv. 

Od »post-it« lističev do samodejnega podajanja seznama opravil

Temeljni gradnik aplikacije Pathfinder je po Ačkovih besedah seznam opravil, ki zdravstvenemu osebju predstavi naloge zdravljenja, ki jih je v nekem trenutku potrebno izvesti na celotnem registru kroničnih bolnikov. Največja težava pri zdravljenju in spremljanju kroničnih bolnikov je namreč ta, da je teh zelo veliko. »V analognem svetu je to pomenilo 'post-it' lističe na stenah zdravniških ordinacijah in imena na koledarjih. Več kot je bolnikov, več osebja je potrebnega, da je oskrba bolnikov natančna in pozorna in da noben bolnik ne izpade iz sistema. Aplikacija pa to počne samodejno, saj zdravstveno osebje opozori, katera naloga ga čaka in mu ponudi vse potrebne informacije, ki jih potrebuje, da jo reši. Sistem poleg tega omogoča sledenje bolnikovih vitalnih znakov na daljavo. Bolnik z merilnimi napravami sam od doma izmeri svoje vitalne znake, ti pa se samodejno beležijo na tablici. Tablica pošlje podatke v Pathfinder in če ti odstopajo od predvidenih, zdravnika oziroma zdravstveno osebje opozori na anomalijo, na podlagi česar nato sprejmejo ustrezne ukrepe,« razlaga Ačko. 

In po čem aplikacija izstopa po oblikovanju uporabniškega vmesnika in uporabniške izkušnje, zaradi česar je bila tudi nagrajena? »Na splošno so zdravstvene aplikacije precej slabe; so nepregledne, nefunkcionalne in zamudne za uporabo. Marsikatera novejša različica aplikacij velikih proizvajalcev je – zgolj za ilustracijo – videti, kot bi bila narejena v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Neskromno lahko trdim, da smo s Pathfinderjem povzdignili standard uporabniške izkušnje in jo uskladili s pričakovanji, ki jih imamo danes do aplikacij na splošno. Sodobna spletna ali mobilna aplikacija mora biti pregledna, preprosta za uporabo in nenazadnje prijetna. Bistveno je, da so informacije podane na jasen način ter da je uporabniku v vsakem trenutku jasno, kje v aplikaciji se nahaja. To je po mojem mnenju tudi največja vrednost uporabniške izkušnje, ki smo jo s Pathfinderjem uspeli zagotoviti,« odgovarja Ačko. 

Ob boku največjim

Kot dodaja, oblikovanje pri aplikacijah nikoli ni le stvar oblikovalcev. »V produktnem oblikovanju oblikovalec ne more delovati popolnoma samostojno. V našem primeru so bile ključnega pomena povratne informacije zdravnikov, kliničnih analitikov in poslovnih odločevalcev. Poslovni razmislek je namreč nujen, saj moramo pri reševanju specifične težave vedeti, kako bomo rešitev tudi prodali na trgu. Veliko idej je lahko tehnično povsem izvedljivih, a vprašanje je, ali jih bo tudi trg sprejel,« meni Ačko. 

Po njegovih besedah je preprosto in jasno razumljivo aplikacijo, kot je Pathfinder, zelo težko narediti: »Ne smemo pozabiti, da za primerljivimi aplikacijami, ki jih razvijata na primer Google ali Apple, stoji na tisoče razvojnikov.«

Z nagrado Red Dot se je Pathfinder postavil ob bok tehnološkim velikanom, ki so za svoje rešitve redno nagrajevani – a z občutno večjimi vložki, tako finančnimi kot tudi kadrovskimi. Kot pravi Ačko, mu celo več kot nagrada pomeni dejstvo, da so dobili zelo pozitivno povratno informacijo iz Velike Britanije, kjer so Pathfinder ponudili kot portal za enega od kliničnih modulov. »Nad uporabnostjo in uporabniško izkušnjo so bili tako navdušeni, da želijo aplikacijo nadgrajevati oziroma sodelovati z nami, da bi postala njihov osnovni klinični informacijski sistem. To je bolnišnica v Tauntonu, ki je pojmovno in tehnično med naprednejšimi v Veliki Britaniji, zato to osebno dojemam kot veliko priznanje.«

Biti boljši

Večja mednarodna prepoznavnost je tudi eden od pomembnejših ciljev ekipe, ki je do nedavnega delovala v podjetju Marand. To se je pred kratkim statusno preoblikovalo v tri družbe, pravne naslednice, in ena od njih je tudi Better. »Podjetje Marand je razvijalo IT-rešitve za številne različne panoge, poleg tega pa prodaja programsko in strojno opremo. Zdaj smo te raznolike dejavnosti porazdelili med več podjetij, da bi se lahko v večji meri specializirali za posamezna področja,« pravi Uroš Bonšek, vodja odnosov z javnostmi v podjetju Better. Kot dodaja Ačko, so želeli jasneje poudariti svojo zdravstveno vejo: »Čeprav je Marand postal uveljavljeno ime, pa na trgu ni bil pozicioniran le kot podjetje za IT-rešitve na področju zdravstva. Naša ambicija je, da prav na tem področju postanemo še pomembnejši igralec v evropskem merilu. Želimo si postati pravo produktno podjetje, zato smo morali postaviti nov komunikacijski temelj.« 

Tega so vzpostavili z novim imenom Better. »Pri izbiri imena smo spoznali, da bi javnosti lahko sporočali, kaj je končni rezultat vsega, kar počnemo. Dejstvo je, da digitalizacija prinaša zdravstvu številne pozitivne učinke. V Veliki Britaniji na leto več kot 20 tisoč ljudi umre zaradi napačno predpisanih zdravil. To številko lahko z digitalnimi rešitvami, kot jih razvijamo v svojem podjetju, močno zmanjšamo. S svojim delovanjem torej prispevamo k temu, da bo nekaj z nami postalo boljše,« o procesu izbiranja novega, boljšega imena pravi Bonšek. Kot v smehu doda Ačko, si to sicer zase misli vsako podjetje: »Toda mi imamo dejansko tudi vrhunsko tehnično rešitev, zato se nam zdi, da lahko sporočamo, da smo v nečem boljši od drugih.«

Po besedah Uroša Bonška lahko besedo »better« domiselno umeščajo v celotno komunikacijo: »Kot jezikoslovcu po izobrazbi se mi zdi to s stališča znamčenja izjemno zanimiva rešitev, saj gre za pridevnik, iz katerega smo naredili samostalnik, še vedno pa ga lahko uporabljamo kot pridevnik. Poleg tega vse, kamor dodamo ta pridevnik, v resnici postane boljše. Naj ponazorim. V največjem angleškem mediju s področja digitalizacije zdravstva so pisali o predavanju našega direktorja Tomaža Gornika z ene od največjih konferenc o digitalizaciji zdravstva Rewired v Londonu – že v naslovu članka je bilo zapisano 'Better CEO' Tomaž Gornik in njegova izjava. Gledano strogo s stališča znamčenja in komunikacije je opisani primer odličen.« Samo Ačko pri tem dodaja, da se je spremenilo tudi dojemanje samega podjetja med njihovimi strankami. »Ljudje z nami radi sodelujejo ne toliko zaradi tehnične rešitve, ampak zaradi angažiranega osebnega odnosa. Res je, da imamo v podjetju veliko tehničnega in zdravstvenega znanja, a začenjamo ugotavljati, da nismo več zgolj IT-podjetje, ampak podjetje, ki pomaga bolnišnicam pri doseganju njihovih kliničnih ciljev.«

Bonšku se zdi še posebej pomembno, da so ime dobro sprejeli tudi zaposleni. »Odkrito rečeno smo se v ožji ekipi celo malce bali, da bomo naleteli na odpor med zaposlenimi, češ da ime ne ponazarja naše industrije, da je morda preveč igrivo in da na prvi pogled ne da vedeti, s čim se ukvarjamo. A se je naša skrb izkazala za neupravičeno, saj so sodelavci Better hitro posvojili«.

Celostno podobo krasi izvirna ilustracija

Našli so tudi zelo domiselno spletno domeno, better.care, v sodelovanju z oblikovalcem Jernejem Stritarjem pa so zasnovali tudi igrivo in preprosto celostno grafično podobo. »Želeli smo, da bi slonela na urejenem sistemu, s katerim bi lahko našo komunikacijo vsestransko širili, ob tem pa ohranjali rdečo nit. Hkrati smo želeli, da bi bila v ospredju ilustracija, saj se v zdravstveni IT-industriji za ilustracijo pojmov večinoma uporabljajo fotografije iz fotoknjižnic. Hoteli smo si dopustiti več svobode in se z ilustracijami izkopati iz tega kalupa. Jernej Stritar je tako sistem kot tudi izbor tipografskega materiala zastavil tako, da deluje avtoritativno, stabilno in kredibilno, kar je v zdravstvu pomembno. V povezavi z besedo 'better' naša komunikacija z na primer direktorjem informatike v neki veliki bolnišnici v Veliki Britaniji sporoča, da se lahko zanese na nas. Hkrati pa smo želeli doseči, da bi naša celostna grafična podoba delovala tudi igrivo, ko bi jo uporabili v interni komunikaciji ali v komunikaciji z našim prihodnjim kadrom. Vse to je bilo zelo težko doseči in šele zdaj se zavedam, kako zahtevno opravilo smo naložili Stritarju. Podobo bomo seveda še prilagajali in razvijali, kar pa je odvisno tudi od tega, kako se bosta v prihodnje razvijala podjetje in trg,« je še pojasnil Ačko. 

Članek je bil prvotno objavljen v  461. številki Marketing magazina. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na [email protected]