• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Kako zaupati?

Če bi zaupanje lahko pretopili v surovino, bi ta v trenutku postala najdragocenejša na svetu. Vrednosti valut držav bi namesto na zaloge zlata kmalu prikovali na zaloge zaupanja in to bi ljudje kupovali bolj kot kar koli drugega. Če bi šlo, bi ga srkali namesto jutranje kave, lomili bi si ga namesto čokolade in drobili namesto kruha. A naj nam ta primer utopične alkemije služi zgolj zato, da se opomnimo, da nam v življenju preostane le, da se v zaupanju urimo.

Namrgodenost zaradi nagrmadenosti

Nagrmadenost strahov neprizanesljivo kljuva v naše razpoloženje. A stalna namrgodenost ni nič drugega kot posledica načetega zaupanja v svet in v naš obstoj. Če se moramo za življenje vsakdan znova opogumiti, potem si še ne zaupamo dovolj. Zaupati sebi namreč ne pomeni nenehnega bodrenja v bitki z vsakdanjimi skrbmi, negotovostjo in izzivi, pač pa resnično uživanje v življenju. Larifari gor ali dol – živimo z določenim namenom in ta zagotovo ni, da bi trpeli, se komaj preživljali in se odrekali radosti. Zato poglejmo nekaj korakov, s katerimi si lahko povrnete zaupanje vase: 

1. Opustite »katastrofični pesimizem«: Zaupanje vase, v skupnost, v državo, v svet in življenje na sploh si dopustimo spodkopavati prostovoljno. Vsak dan se (večinoma v izogib biti prepuščeni samim sebi) neštetokrat potopimo v morje vznemirljivosti – v adrenalin, ki ga zagotavljajo novice. Naši možgani so tako nenehno v stanju, ki ga strokovnjaki imenujejo »osredotočena neosredotočenost«, in napajamo se s strahovi pred nesrečami, boleznimi, naravnimi katastrofami, paranoičnimi diktatorji z nuklearnim orožjem itd.

2. Opustite »optični optimizem«: Drugo, a nič manj zaskrbljujoče krhanje zaupanja vase je naša zasvojenost z dopaminom, ki ga v naših možganih zagotavljajo družbena omrežja. Sodobna opitost z »optičnim optimizmom«, kjer se uporabniki družbenih omrežij prikazujemo zgolj v najimenitnejši luči, je dokazano škodljiva za duševno zdravje. Ne glede na to, kako smo režirali, filtrirali in pilili svojo objavo, nas bo na časovnici nekdo kmalu zagotovo prekosil. Vse to naše uspehe slika v luči kratkotrajnosti, kar spodkopava naše zaupanje vase. 

3. Dopustite si »zveličanost naveličanosti«: Zato si dovolimo odklop, ki sem ga poimenoval »zveličanost naveličanosti«. Prepustimo se naveličanosti vseh skrajnih vtisov, ki ugrabljajo naše razpoloženje – na eni strani novičarskih vtisov, da je svet zgolj pokvarjen, in na drugi strani družbenomedijskih prikazov, da moramo biti zato, da smemo svetu pripadati, nenehno glamurozni, nesramno bogati in noro uspešni. Oddahnimo si od teh namerno poudarjanih nasprotij in lažje bomo zaupali sebi in dejstvu, da smo tu zato, da živimo lepo življenje, ki ga lahko krojimo po lastnih pričakovanjih.

4. Ločitev od slabih odločitev: Opiranje na upiranje, zatekanje k prerekanju, zanašanje na znašanje, naslanjanje na naslajanje in hranjenje z ranjenostjo so zgolj naše odločitve. Tako kot črka spremeni besedo, tako lahko odločitev spremeni naše navade na bolje. Zato se urite v zaupanju, odkrivanju sebe in radosti do življenja.

5. Bodite sam svoj vzornik: Pred kratkim sem na Brdu pri Kranju, v družbi izjemnih govornikov in predvsem krasnih ljudi, predaval na dogodku, ki je mlade in njihove profesorje ter učitelje bodril k iskanju kakovostnih vzornikov v življenju. A naloga vzornikov ni to, da živijo življenje vredno posnemanja in občudovanja. Njihova glavna vrednost je, da nam s svojim vzorom pomagajo odkriti svoj glas in priti v stik s samim seboj. Šele tako se namreč ustvari naše resnično zaupanje.  

Kolumna je bila prvotno objavljena v septembrski, 460. številki Marketing magazina. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na [email protected]