Razcvet spletne trgovine in nakupovanja tudi v Sloveniji ne pojenja

Navdušenje »seniorjev« nad spletnim nakupovanjem

Ena od bistvenih ugotovitev SURS-ove raziskave o spletnem nakupovanju v Sloveniji je, da se je delež spletnih kupcev povečal v vseh starostnih skupinah. V prvem četrtletju 2021 je preko spleta nakupovalo 59 odstotkov sodelujočih v raziskavi v starostni skupini med 16 in 74 let. Najbolj se je povečal delež sodelujočih med 65- in 74-letniki (na 37 odstotkov iz leta 2020, ko je bil ta delež 22 odstotkov), najmanj pa med 16- do 24-letniki (na 87 odstotkov iz leta 2020, ko je bil ta delež 84 odstotkov).

Preko spleta največ nakupujemo oblačila

Največ (40 odstotkov) jih je opravilo po en do dva spletna nakupa.  Vsaj en spletni nakup je v 12 mesecih pred anketiranjem opravilo 71 odstotkov oseb. Za primerjavo, v letu  2020 je bil ta delež 63 odstotkov. Ocenjena vrednost spletnih nakupov pa je bila največkrat (30 odstotkov) med 100 do 299 evri. Največ (39 odstotkov) jih je preko spleta kupilo oblačila, 18 odstotkov jih je kupilo pohištvo oziroma dodatke za dom, po 16 odstotkov pa športno opremo, zdravila ali prehranska dopolnila in dostavo hrane.

Več kot polovica nakupovala fizične izdelke pri prodajalcih zunaj EU

89 odstotkov sodelujočih je v treh mesecih pred anketiranjem kupilo ali naročilo fizične izdelke preko spleta pri prodajalcih iz Slovenije (v letu 2020 87  odstotkov). 51 odstotkov jih je nakupovalo pri spletnih prodajalcih iz drugih držav članic EU (v letu 2020 je bil ta delež 43 odstotkov), 30 odstotkov pa pri prodajalcih zunaj EU (v letu 2020 28  odstotkov). Zanimivo, trem odstotkom sodelujočih fizičnih izdelkov država spletnega prodajalca ni bila znana.Tako kot v letu 2020 je 28 odstotkov kupcev fizični izdelek kupilo pri fizični osebi, na primer preko spletnih strani Bolha, prodajko.si in eBay.

Število oseb, ki se naročijo na ogled filmov ali nadaljevank preko spleta, se povečuje

23 odstotkov sodelujočih je v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem preko spleta kupilo različne digitalne izdelke ali se naročilo na digitalne storitve, kot so filmi, glasba in videoigre (v letu 2020 20 odstotkov). Največ, 13 odstotkov, se jih je naročilo na ogled filmov ali nadaljevank na zahtevo, kot sta Netflix in Voyo (v letu 2020 8 odstotkov). 7 odstotkov jih je kupilo računalniške ali druge programe (vključno z nadgradnjami), ki so jih prenesli z interneta. Prav tako po 7 odstotkov jih je kupilo glasbo in videoigre (za pametne telefone, računalnike, igralne konzole), ki so jih prenesli z interneta ali igrali na internetu.

Dve tretjini nista imeli težav

Velika večina oziroma 62 odstotkov sodelujočih pri spletnem nakupovanju ni imelo nobenih težav. Tisti, ki pa so jih imeli, so v največji meri (20 odstotkov) poročali o zapoznelem času dostave (ki se je povečal zaradi povečanja spletnega nakupovanja in posledično obremenitve dostavnih služb). 14 odstotkov jih je imelo težave zato, ker spletni prodajalec iz tujine ni prejemal naročil iz Slovenije, 9 odstotkov jih je imelo težave pri uporabi spletne strani prodajalca, 6 odstotkov pa je prejelo napačen ali poškodovan izdelek.

Skoraj petina jih dvomi v varnost spletnega nakupovanja

Od 89 odstotkov rednih uporabnikov interneta (teh je bilo okoli 1.395.685) jih sodeč po raziskavi 34 odstotkov v zadnjih  mesecih pred anketiranjem ni nakupovalo preko spleta. Največ, 61 odstotkov, jih je odgovorilo, da zato, ker raje nakupujejo osebno, tj. tako, da vidijo izdelek, da so zvesti izbranim trgovinam ali pa iz navade. 38 odstotkov jih je odgovorilo, da niso imeli potrebe po nakupovanju preko spleta, 18 odstotkov jih je imelo pomisleke glede varnosti plačevanja preko interneta ali glede zasebnosti (npr. glede posredovanja podatkov o kreditni kartici ali drugih osebnih podatkov).