Kultura ni le umetnost – največji delež ima oglaševanje
Pred nedeljskim slovenskim kulturnim praznikom je Statistični urad Republike Slovenije razkril zanimivo »kulturno statistiko«, pa tudi nekaj drugih podatkov …
Ste vedeli, da oglaševanje sodi v kulturo?
Poglobljeno raziskovanje o strukturi in ekonomskem pomenu celotne kulture in njenih posameznih področij v gospodarstvu na podlagi ključnih makroekonomskih kazalnikov za leto 2022 je pokazalo, da ima tako v ponudbi kot v proizvodnji največji delež oglaševanje.
Celotna kultura (ta poleg temeljne kulture zajema še oglaševanje, arhitekturo in oblikovanje, izobraževanje na področju kulture in nerazvrščeno) je k bruto dodani vrednosti prispevala 2,9 odstotka; temeljna kultura (ki vključuje kulturno dediščino, uprizoritveno umetnost, vizualno umetnost, knjige in periodiko ter avdiovizualno dejavnost) pa 1,6 odstotka.
Izvedeli smo še:
- da je v okviru leposlovja skoraj vsaka peta izdana knjiga poezija;
- da so v letu 2024 splošne knjižnice imele več kot 441.000 vpisanih članov in naštele okoli 8,7 milijona obiskov, torej jih je vsak član obiskal povprečno dvajsetkrat;
- da si je razstavo v muzejih in galerijah v povprečju ogledalo 2.372 ljudi;
- da je bilo v letu 2024 pri nas ustvarjenih 26 celovečernih filmov ter 74 kratko- in srednjemetražnih;
- da je med umetniškimi ustvarjalci kar 83,4 odstotka samozaposleni;
- in da je v Sloveniji vsak dan v povprečju 70 kulturnih prireditev.
Urednikov izbor
Naroči se na MM in prihrani do 30%!
Naroči se na revijo MM in prihrani 30%
