kolumna
Kolumne

Virtualni dogodki? Vi to resno?

Težave imamo, resne težave. Z besedami in pomeni. Vse skupaj pa se samo še stopnjuje.

Socialni mediji 

Na primer s pojmom »socialni mediji«. Upal bi, da v Sloveniji ljudje znajo, predvsem novinarji in tisti, ki nastopajo javno, bolje angleško, da bi znali poleg neposrednega prevoda, tudi razmišljati. Očitno ne. Slovenski nepravilni prevod angleškega izraza »social media«, torej »socialni mediji«, osebno razumem kot medije, ki se ukvarjajo s socialnimi temami, ali pa medije, v katerih zaposlujejo po socialnih kriterijih, torej, da želijo predvem pomagati zaposlenim v teh medijih (da na primer zaposlujejo ljudi, ki sicer drugje ne bi mogli dobiti službe itd.). Angleški »social media« pomeni družbeni mediji ali družbena omrežja. Niti ne »družabna«, kot se pogosto uporablja, ker funkcija družbenih medijev ni samo družabnost (je del tega), ampak predvsem družbenost, ukvarjanje z družbo, poročanjem, komentiranjem itd. Tudi »sociologija« ni veda o sociali, ampak je veda o družbi (tudi ne družabnosti).

Socialna distanca

Naslednji pojem, ki izhaja in angleškega jezika in ki ga tudi mainstream, torej osrednji mediji, predvsem na televiziji, niso znali posloveniti (ali o njem vsaj razmišljati), je »socialna distanca« (social distance, distancing). Ne gre za indijski kastni sistem (socialna, družbena distanca), ampak za medosebno razdaljo, oddaljenost, razmik in podobno. Ok, tega se ne da več popraviti, ljudje vedo, za kaj gre, izraz se je uveljavil. Lahko pa morda še popravimo naslednjega. Katerega?

Virtualni dogodek

Če nekdo nekje nastopa, govori, bere, predava … in mi to spremljamo preko zaslonov na drugi lokaciji, ne moremo govoriti o navideznem (virtualnem) dogodku. Dogodek se je zgodil, se je dogajal, le spremljali smo ga na »na daljavo«, preko digitalnih vmesnikov. Veliko boljši izraz je, kot rečeno, dogodek na daljavo ali kaj podobnega. Reči, da je bil dogodek virtualen, navidezen, je enako »konceptualnemu« dogodku, ki ga je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uprizorila Yoko Ono v newyorški Momi. Namreč, obiskovalci v muzeju niso videli ničesar, ker je bil dogodek oziroma razstava samo koncept. Koncept, ki se je zgodil in ostal v njeni glavi. 

Virtualni dogodki se torej zgodijo in niso »navidezni«. Nekdo govori, poje, pleše, igra itd., samo sprejemanje poteka na drugačen način. Digitalni prenosi so novost, vendar ne blazno velika. Vsak dan telefoniramo in to že desetletja; po logiki »virtualnega dogodka«, kot se zdaj  prijemlje, je tudi telefoniranje »virtualno«. Pa vsi vemo, da ni! Pogovori se zgodijo, ljudje se nekaj dogovorimo, nekaj se zgodi. In to ne virtualno, ampak v resničnosti. Enako se dogodki na daljavo zgodijo, niso navidezni, le tehnika prenosa je drugačna. Ker je izraz relativno nov, ga lahko še popravimo.

Spet smo nazaj

Ok, o tem raje ne bom. S tako butastim prevajanjem »we are back« se nima smisla ukvarjati.

Intervju

ŽZZ
25. 03. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

mancakrnel
23. 03. 2024

Umetna vs. človeška inteligenca, to je zdaj (najbolj pereče) vprašanje. Tudi o tem smo se…

Umetna inteligenca ni tako zelo nov pojav. Generične vsebine, generični oglasi, generični ljudje, generično pisanje – to morda najtežje prenašam –,…

Rašula
23. 03. 2024

Z dr. Jeleno Rašula, strokovnjakinjo za digitalni marketing, ki je pred dobrim letom…

»Bati se umetne inteligence je zame tako, kot bi se pred leti bala digitalnega marketinga, ker transparentno pokaže rezultat vseh kampanj in oceni…

Naši avtorji