Radovednost in pogum za inoviranje sta orodji dobrega komunikatorja

Joanna Parsons je svetovalka za interno komunikacijo, avtorica, predavateljica in ustanoviteljica platforme The Curious Route. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami na področju interne komunikacije v stroko vnaša svežino, iskrenost in inovativnost. Njena knjiga Innovative Internal Communication je poziv k spremembi – komunikatorje spodbuja, naj postanejo bolj strateški in radovedni pri svojem delu in v razmišljanju.

Zame je radovednost temelj dela, ki ga opravljamo – bistvena je za učinkovito in strateško komuniciranje. Zares dober komunikator potrebuje tisto dodatno plast radovednosti.

Zelo pogost scenarij v naši vlogi je, da pride sodelavec in reče: »Ali mi lahko narediš plakat?« ali »Pošlji zaposlenim tole elektronsko sporočilo.« Torej pride s povsem taktično prošnjo.

Če nisi radoveden, rečeš: »Seveda, noben problem. Kakšen je rok? Bom dodal na seznam opravil.« In to je to. Površinsko. Vzameš prošnjo, narediš, oddaš.

Radoveden komunikator pa ne ostane na tej ravni. Ne ustavi se pri vprašanju, kaj mora narediti, ampak gre globlje. Zanima ga, zakaj nekaj sploh počne. Zato vpraša: »Kakšen problem poskušamo rešiti s tem sporočilom? Kdo mora to vedeti in zakaj? In zakaj prav zdaj? Kaj se bo po tem spremenilo? Bodo ljudje ravnali drugače?«

Radoveden komunikator vodi sogovornike skozi takšen pogovor – in to je nekaj, česar ne moreš izpustiti, če želiš biti strateški komunikator.

Resnično si želim, da bi interni komunikatorji prevzeli lastništvo nad svojim strokovnim znanjem.

A ne gre le za to, da sami bolje opravimo svoje delo – deležniki bodo cenili, če jim lahko pomagate razjasniti, kaj želijo doseči, in opredeliti, kako je v resnici videti uspeh.

Zelo težko je pisati o inoviranju, če se najprej ne vprašaš, kaj to sploh je. Ko sem začela o tem govoriti z drugimi internimi komunikatorji, sem opazila, da skoraj vsi povezujejo inovacije s tehnologijo, predstavljajo si orodja za komuniciranje z zaposlenimi, aplikacije, platforme, programsko opremo.

A to ni bilo moje izhodišče. Zato sem se začela pogovarjati s strokovnjaki za inoviranje z drugih področij, brskati po literaturi in raziskavah – in si ustvarila svojo definicijo, ki temelji na treh osnovnih sestavinah.

Prva je novost. Mora biti nekaj novega. Ni nujno, da je novo za ves svet – dovolj je, da je novo zate, za tvojo ekipo, organizacijo, procese.

Druga je vrednost. Inovacija mora biti koristna, rešiti neki problem ali nasloviti nekaj, kar je pomembno – za tvoje podjetje, za tvoje zaposlene, za tvojo ekipo –, ampak neka oblika vrednosti mora obstajati.

Tretja komponenta pa je akcija. Dobra ideja ni dovolj. Svet je poln dobrih idej. Moraš jih tudi uresničiti.

Ko torej združiš vse troje – nekaj novega, nekaj uporabnega in dejansko izpeljano –, je to inovacija.

Se da naučiti inovativnosti? Ja, seveda. Ampak potrebujete tudi določeno raven dovoljenja v svojem okolju, da to sploh lahko izvedete. Če delujete v okolju, kjer za preizkus nečesa novega potrebujete dvajset odobritev, inovativnost umre.

Poznam podjetja, kjer resnično zaupajo svojim komunikacijskim ekipam; dovolijo jim, da eksperimentirajo, da tvegajo. Na primer Ryanair in Duolingo. Njihove komunikacije na družbenih omrežjih so nekaj zelo posebnega. In to lahko počnejo, ker imajo odobritev svoje vodstvene ekipe. Imajo kulturo, ki dovoljuje tveganje. Lahko poskusijo nekaj novega in se jim ni treba bati, da bodo izgubili službo, če ne uspe.

Potem pa so podjetja, ki imajo na spletni strani napisano, da so inovativna – celo med svojimi vrednotami imajo to zapisano. A ko prideš tja in želiš narediti nekaj novega, ne gre. Moraš izpolniti dvajset obrazcev, dobiti štiri odobritve. So popolnoma nenaklonjeni tveganju.

Veste, česa resnično ne prenesem? Člankov in podkastov, ki razlagajo, kako moraš vstajati ob 4. ali 5. zjutraj, da boš lahko že pred službo kaj naredil. Da moraš vsak trenutek dneva produktivno izkoristiti, maksimizirati učinkovitost na vsakem koraku. Jezus, kako izčrpavajoče. Kako smo prišli do tega?

Ljudje nismo narejeni za to, da smo ves čas zaposleni in nekaj proizvajamo. Ni nam treba biti ves čas v akciji. Možgani počnejo neverjetne stvari, kadar jim dovoliš, da se malo spočijejo.

Tako da – moj nasvet? Ne vstajaj ob petih. Spanje je pomembno. Ne poskušaj biti ves čas zaposlen. Samo umiri se. Ni ti treba poslušati podkasta, medtem ko prazniš pomivalni stroj. Samo prazni pomivalni stroj. Dovoli si sanjariti. To je dobro zate.

Članek je bil izvorno objavljen v Marketing magazinu maj 2025, #527. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.