»Nimamo jasno izraženega vizualnega jezika in ga verjetno tudi nikoli ne bomo imeli«

Zagotovo to, da bo prvič – in po vsej verjetnosti tudi zadnjič – v Sloveniji. Vsako leto se seli med različnimi prestolnicami, letos pa nam je nekako uspelo, da so njegovo organizacijo zaupali nam. Gre za enega od največjih mednarodnih oblikovalskih dogodkov, ki je sestavljen iz dveh delov; tekmovalnega oziroma podelitve nagrad ter festivalskega oziroma konferenčnega dela.

Letošnjemu festivalu smo nadeli naslov Eccentricity in Focus (Ekscentričnost v fokusu). Zakaj? Ker Slovenije ni v svetovnem ali pa evropskem centru oblikovanja. Želeli smo poudariti, kako je to lahko naša prednost, kljub temu da je to velikokrat naša slabost. Omogoča pa nam, da delamo stvari, ki niso v skladu z vsesplošnimi trendi. Velik mednaroden festival, kot je ta, daje priložnost lokalni oblikovalski skupnosti, da naveže stike z mednarodno.

Festivalski program temelji na osrednji konferenci, ki se bo odvijala na treh odrih: glavnem, ICoD odru, ki ga bo kuriral mednarodni svet za oblikovanje, in poslovnem odru, kjer bomo gostili manjše, bolj zaprte dogodke, namenjene zgolj slovenski skupnosti. Glavna dogodka, ki se bosta zvrstila, sta podelitev oblikovalskih nagrad in otvoritev glavne razstave, ki se imenuje Ekscentričnost v oblikovanju izven središča. Pripravljamo pregled oblikovanja s področja nekdanje Jugoslavije in nadaljujemo s temo ekscentričnosti; kako se je oblikovanje na tem področju, v  preteklosti in tudi zdaj, držalo tega, da smo malo posebni in da ne sledimo nekim osnovnim trendom.

Ne smete zamuditi predavanja Petre Černe Oven, v katerem bo predstavila Jožeta Brumna, navdih za ime naše fundacije. Pa tudi oblikovalskega dueta Andrej & Andrej iz Bratislave, ki sta trenutno eden od najbolj progresivnih in zanimivih oblikovalskih kolektivov v Evropi, in oblikovalskega studia CLEVER°FRANKE, katerega delo temelji na podatkih in njihovi vizualizaciji. Pripravljamo tudi studio walk, sprehod med oblikovalskimi studii v Ljubljani, kjer bodo obiskovalci imeli možnost videti njihove delovne prostore in kako poteka njihovo delo, oblikovanje. Pot nas bo vodila med AA Studiom, Studiom Kruh, VBG, studiom Ljudje in Grupo Ee.

Dobro vprašanje. Vsi se na različne načine lotevajo svojih projektov. Samo nagrade ti ne bodo omogočile preživetja. Starejši, kot si, bolj, kot si izkušen, vedno manj pripravljaš projekte samo za festivale in nagrade. Vsekakor so kakšni projekti ustvarjeni z motivacijo, da bodo nagrajeni, ne bi pa rekel, da je to osrednji cilj in glavna motivacija oblikovalskih projektov.

Menim, da se raven oblikovanja pri nas dviguje. Imamo veliko mednarodno uveljavljenih in priznanih oblikovalcev, med njimi so bolj znani Tomato Košir, ki veliko dela za The Guardian in druge mednarodne naročnike, Nejc Prah, ki je vseprisoten, potem imamo studio Ljudje, Grupo Ee in Trampolin iz Maribora. Raven se vsekakor dviguje, se pa spreminja tudi stroka. Ko gledamo nazaj in izpostavljamo pretekle projekte kot primere zelo dobre oblikovalske prakse in izjemnih izdelkov, se moramo vprašati, ali bi bili takšni projekti v današnjem svetu sploh lahko izvedeni. Oblikovanje se odziva na potrebe naročnikov, zato je primerjava sedanjosti s preteklostjo zelo nehvaležna.

Rekel bi, da ima v Sloveniji vsak oblikovalec svoj način dela, filozofijo, ki ji sledi. Zato imajo posamezniki še kar dodelane in izrazite vizualne jezike. Če si vsaj malo vpet v to področje, boš hitro ugotovil, kdo bi lahko bil oblikovalec v ozadju izdelka. Če pogledamo celotno državo ali celotno oblikovalsko skupnost, pa jasnega oziroma poenotenega vizualnega jezika nimamo. Težko bi kakršnemu koli oblikovanju rekel, aha, to je pa slovensko oblikovanje. Tako kot lahko preprosto določimo italijansko oblikovanje, skandinavski dizajn ali pa švicarsko šolo oblikovanja. Do tega nismo prišli. Vprašanje, ali v prihodnosti tudi bomo oziroma ali je to sploh smiselno. Te meje se vedno bolj brišejo, ker je svet vedno bolj povezan in globaliziran. Ne samo na področju oblikovanja, ampak tudi javnega prostora. V katero koli mesto prideš, imaš enake kavarne, enake trge, vse je zelo podobno. Nimamo jasno izraženega vizualnega jezika in ga verjetno tudi nikoli ne bomo imeli.

Ko pride do kulturne produkcije in manjših projektov, ki podpirajo kulturo, smo popolnoma primerljivi s komer koli v Evropi ali pa po svetu. Omenil sem že nekaj oblikovalcev, ki delujejo po vsem svetu. Na drugi strani pa imamo večje, bolj kompleksne projekte, ki bi jih lahko recimo izvajali večji studii ali pa večja oblikovalska podjetja. Tukaj pa zaradi samega trga precej zaostajamo in ne vem, ali pri nas še obstaja kakšno večje oblikovalsko podjetje, ki bi lahko izpeljalo kompleksnejše projekte. To je posledica celotnega okolja, v katerem delujejo oblikovalci. Jasen je trend manjših ekip s tremi ali štirimi člani kot pa večjih studiov, kot jih poznamo v tujini. Oblikovanje je vsekakor odvisno od trga, razumevanja naročnikov, pomena oblikovanja, finančnih zmožnosti in izobraževalnih programov, ki jih imamo. Imamo še ogromno prostora za napredek in mogoče nam bo prav z Evropskim festivalom oblikovanja uspelo graditi moč in prepoznavnost naše stroke.

Članek bil prvotno objavljen v 528. številki Marketing magazina. Na spletu objavimo le 20 odstotkov člankov iz revije. Na MM se lahko naročite na info@marketingmagazin.si.