
Mirko Ilić: Oblikovalci imajo raje družbeno koristna dela
Vizualna komunikacija je odlično orodje za spodbujanje medkulturnega dialoga in vključevanja, trdi mednarodno uveljavljeni grafični oblikovalec in ilustrator bosanskih korenin, ki že več desetletij živi in ustvarja v New Yorku.

Kaja Kovič
Tadej Kreft
V TAM-TAM-ovi Plakatni galeriji Figovec je potekalo slovesno odprtje mednarodne potujoče razstave Strpnost (Tolerance Poster Show), ki je privabilo številne obiskovalce, predvsem znane oblikovalce in ljubitelje vizualne umetnosti. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s priznanim grafičnim oblikovalcem in organizatorjem razstave Mirkom Ilićem, ki je za ta dogodek v Ljubljano pripotoval iz New Yorka.
Kakšen je pomen razstave Strpnost?
Razstava Strpnost je del globalnega umetniškega projekta Tolerance Project in s tokratno ljubljansko postavitvijo dosegamo že 210. izvedbo. Do danes je gostovala v 50 državah. Strpnost je osnova za boljši svet. Če samo »ošvrknemo« novice in na koncu koncev pogledamo tudi v mojo domačo deželo, Srbijo, vidimo, da je toleranca zelo pomembna, a je v resnici vedno manj. Za začetek projekta sem se pred osmimi leti odločil popolnoma spontano, nato pa hitro ugotovil, da imajo grafični oblikovalci radi projekte s socialno noto. Očitno jim ni mar le za komercialne in prodajno usmerjene projekte, ki družbi sami po sebi ne koristijo.
Ali lahko izpostavite kakšno delo, ki se vas je najbolj dotaknilo?
Ne, tega ne bi storil, bom pa omenil premierno predstavljeno delo slovenskega oblikovalca Primoža Zorka, ki je najnovejši dodatek razstavi.
Kako lahko Primož Zorko in drugi oblikovalci vplivajo na vrednote ljudi, predvsem glede strpnosti?
Vizualna komunikacija je odlično orodje za spodbujanje medkulturnega dialoga in vključevanja. Razstava s svojo vizualno in vsebinsko močjo nagovarja širok krog obiskovalcev ter vsakomur ponuja možnost identifikacije in soglasja. V času negotovosti in težkih izzivov je takšna sporočilnost neprecenljiva, zato vsak žarek svetlobe šteje!
Se je v osmih letih vašega delovanja na področju strpnosti kaj spremenilo?
Na prvi razstavi Strpnost, ki smo jo organizirali leta 2017 v Ljubljani, smo ob odprtju razočarano ugotovili, da so nepridipravi uničili arabski plakat. Tri leta kasneje so z grafiti poškodovali še skoraj vse druge plakate. Takrat smo se soočili s hudim incidentom, ki pa se tokrat ni zgodil. To je znak, da smo napredovali, in tega sem zelo vesel.
Kako vidite toleranco? Je obojestranska?
Seveda. Toleranca ni le obojestranska, temveč poteka v vse smeri. Enosmerna toleranca in tisti, ki tako mislijo, tej ideji delajo krivico.
Kako bi ocenili pot, ki ste jo »prehodili« z razstavo?
V teh osmih letih smo prepotovali skoraj ves svet – kar 49 držav –, danes pa stojim na odprtju že 210. razstave. Poleg razstav organiziram tudi predavanja in delavnice ter vedno znova poudarjam, da moramo biti bolj hvaležni; predvsem občutiti več zadovoljstva ob tem, ko dajemo, kot ob prejemanju. Vse to delam brezplačno, sam pokrivam tudi vse stroške, ki nastanejo pri organizaciji razstav, potne stroške in podobno.
Kaj sledi?
Pred menoj je – kot običajno – pestro obdobje. 15. marca imamo odprtje razstave v Washingtonu, ki bo napovedala začetek ramadana, kasneje še v Krakovu, Parizu, na majhnem otoku ob Madagaskarju, na Japonskem … Projekt raste in raste! (smeh)