franja1
Intervju

»Kolesarski gen je vgrajen v naš DNK«

To so besede Maje Oven, ki je s svojim prispevkom pri organizaciji Maratona Franja in drugih kolesarskih dogodkov pomagala zarisati Slovenijo na kolesarski in športni zemljevid Evrope.

S športu predano sogovornico smo se pogovarjali o kolesarskih projektih BTC, ki imajo za našo državo tudi znatne poslovne, okoljske in družbene učinke.

Majo Oven novinarji poznamo predvsem kot dolgoletno direktorico tržnega komuniciranja in odnose z javnostmi BTC, a je poleg tega izjemno vpeta tudi v svet kolesarstva. Je namreč podpredsednica Kolesarskega društva Rog, podpredsednica organizacijskega odbora Maratona Franja BTC City in podpredsednica ženske kolesarske world tour ekipe Alé BTC Ljubljana. Kot ponosno poudarja, je bila Franja v letu 2020 edini kolesarski maraton na svetu, ki je bil izpeljan v času ukrepov proti širjenju novega koronavirusa, kar šteje za izjemen uspeh organizatorjev. Maraton bo tudi letos še potekal v pandemiji prilagojenih razmerah, za zdaj ga načrtujejo za 12. in 13. junij, in kot pravi Ovnova, si želijo, da ga ne bi bilo potrebno prestaviti na jesen, tako kot so to morali storiti lani. V pogovoru sva se posvetili tudi podpori, ki jo družba BTC nudi manj prepoznavnim športom, med drugim ženskemu kolesarstvu. Po njenih besedah je njihov cilj, da bi nekoč imeli »ženskega Pogačarja«. Do tja je sicer še dolga pot, saj Slovenci v ženskem kolesarstvu še nimamo tradicije. A z vztrajnostjo se daleč pride, kar so v BTC med drugim dokazali tudi z organizacijo svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih na Ljubnem ob Savinji (o tem smo se v prejšnji številki Marketing magazina pogovarjali s Petro Grosman, vodjo kabineta glavnega izvršnega direktorja družbe BTC, ki pri organizacijskem komiteju Ljubno skrbi za marketing in odnose s sponzorji).

maja oven

Z leve proti desni so Helena Petrin, članica uprave BTC, Maja Oven in Petra Grosman.

Družba BTC se je v zadnjem desetletju močno angažirala na področju kolesarstva. Zakaj prav kolesarstvo?

V družbi BTC smo kolesarstvo posvojili že pred 18 leti in ga vzeli za svojega. Zdi se, da je kolesarski gen vgrajen v naš DNK. Kolesarjenje zato razumemo kot široko in celovito platformo za doseganje dolgoročnih poslovnih, okoljskih in družbenih učinkov. Začelo se je s pokroviteljstvom Maratona Franja v letu 2003, nadaljevalo z ustanovitvijo ženske poklicne kolesarske ekipe BTC City Ljubljana, nato kolesarske šole za mlada dekleta, organizacijo svetovnega prvenstva amaterskih kolesarjev UWCT Final 2014 in prvih dveh etap Giro Rosa v Ljubljani 2015, evropskim projektom Erasmus Plus – Akademijo Franja v letu 2017 in nadgradnjo ženskega kolesarstva z novo, slovensko–italijansko žensko ekipo svetovne serije Ale BTC Ljubljana v letu 2020. Kar zajeten kupček vrhunskih kolesarskih projektov se je nabral skozi vsa leta, vendar brez predanosti, vztrajnosti, srčnosti in včasih tudi boja z mlini na veter se vseh teh projektov ne bi dalo izpeljati. Pa tudi ne brez podpore vodilnih v BTC, med katerimi je v prvi vrsti predsednik upravnega odbora Jože Mermal, ki je s podporo družbeno odgovornim športnim projektom že dodobra »okužil« svojega naslednika, mag. Damjana Kralja, glavnega izvršnega direktorja. Vesela sem, da ima tudi mlajša generacija menedžerjev v BTC posluh za številne družbeno odgovorne projekte. Tako velik dogodek, kot je Franja, je vedno sad ekipnega dela; za vsem tem stojijo številni sodelavci, celotno kolesarsko društvo Rog ter številni, zvesti pokrovitelji in prostovoljci. Piko na i pa dodate mediji.

Najbolj znan kolesarski dogodek, ki ga podpirate, in to že od leta 2003, kot pravite, je zagotovo Maraton Franja BTC City. Kako se je spreminjala podpora in vloga družbe BTC v skoraj dvajsetih letih, odkar sodelujete pri njegovi organizaciji? Kakšne dolgoročne cilje ste si zastavili v zvezi z razvojem tega dogodka?

Začelo se je z Maratonom Franja, ki se je leta 2003 iz Tacna preselil v BTC City Ljubljana. Pogoj, da BTC postane sponzor, je bil s strani takratnega predsednika uprave BTC, da Franja preraste lokalne meje in postane del svetovne serije maratonov UWCT Gran Fondo, kar nam je tudi uspelo. Pred nami je bila zahtevna naloga, kajti maratoni UWCT so tekme na najvišji ravni, ki štejejo za kvalifikacije za svetovno prvenstvo amaterskih kolesarjev, ki smo ga skupaj s KD Rog in Mestno občino Ljubljana organizirali leta 2014. Ljubljana je takrat gostila 1544 kolesarjev iz 62-ih držav sveta, ki so v tednu dni ustvarili 12.500 dodatnih nočitev. Podpora družbe BTC je skozi leta pripeljala do številnih izjemnih uspehov, tako na področju rekreativnega in profesionalnega kolesarstva kot pri organizaciji odmevnih športnih prireditev, ki so Slovenijo postavile na svetovni kolesarski zemljevid, ob bok državam s prepoznavno kolesarsko kulturo. Lahko rečem, da je Franja danes prepoznana kot največji kolesarski dogodek za rekreativne kolesarje v Sloveniji in širše v regiji. Franja je bila v letu 2020 edini kolesarski maraton v svetu v času ukrepov proti širjenju covida-19. Gre za izjemen uspeh organizatorjev. Franja, ki je lani doživela 39. izvedbo, je sicer doslej skupno gostila več kot 150.000 uradno registriranih kolesarjev iz več kot 60-ih držav sveta. Organizatorji vsako leto poskušamo pripraviti kaj novega. Tako smo zelo ponosni na Barjanko, to je 83 kilometrov dolga, pretežno ravninska trasa, speljana po Ljubljanskem barju, ki smo jo leta 2017 dodali v program maratona. Kolesarji so že posvojili naravne lepote in kulturne znamenitosti Ljubljanskega barja in Barjanka je postala priljubljena točka za kolesarske izlete v okolici Ljubljane. Pa ne pozabimo: kolesarska prizadevanja družbe BTC so požela poklon tudi v strokovni javnosti, kar dokazujejo prejete nagrade, med njimi zlato pero iz leta 2017 za projekt »Kolesarska zgodba BTC – program spodbujanja kolesarjenja v Sloveniji«, ki je leto prej prejel tudi nagrado prizma. Leta 2014 smo na Slovenskem oglaševalskem festivalu prejeli veliko nagrado za projekt »Iz kolesarskih stez na maraton« in nagrado SPORTO za razvoj nove blagovne znamke ženske kolesarske ekipe BTC City Ljubljana.

franja7

Maraton Franja, ki bo letos organiziran že štiridesetič, je doslej skupno gostil več kot 150.000 uradno registriranih kolesarjev iz več kot 60-ih držav sveta.

Trenutno ste v intenzivnih pripravah na že 40. maraton Franja. Ali ob tem pomembnem jubileju pripravljate kaj posebnega oz. kako boste počastili to obletnico?

V počastitev jubilejne Franje in zmage Tadeja Pogačarja, dolgoletnega člana KD Rog, na Dirki po Franciji smo zasnovali spominsko rumeno majico s sloganom »Od Franje do Toura« s Tadejevim podpisom. V teh negotovih razmerah ne moremo razmišljati o razkošni prireditvi, saj ne vemo, kako bo z epidemijo in okrevanjem gospodarstva. Pravi izziv bo zbrati dovolj sredstev. Organizacijsko in finančno zahtevna Franja se pripravlja vsaj eno leto vnaprej. Ob tem se je treba zavedati, da tudi izvedba v prilagojeni obliki, ki je podrejena epidemiološkim ukrepom, zahteva enak vložek resursov za pripravo in zaščito 381 kilometrov tras, ne glede na to, ali se na koncu po njih pelje 8000 ali 2000 tekmovalcev. Sicer pa se bomo na jubilejnem dogodku spomnili in zahvalili sodelavcem, pokroviteljem in kolesarjem, pa tudi prostovoljcem, ki so leta in leta ostajali zvesti Franji. Konec marca bomo organizirali čistilno akcijo s člani KD Rog in njihovimi prijatelji in očistili več kot 300 kilometrov tras na inovativen način, kar s kolesi. Pri sami izvedbi se kaj dosti ne da izboljšati, saj je maraton organiziran vrhunsko. To nam vsako leto prizna tudi Mednarodna kolesarska zveza. Vedno seveda ostaja prostor za izboljšave, denimo večja naložba v televizijsko pokritost dogodka. Z agencijo Nicha smo sicer zasnovali retro-moderno podobo tega praznika kot preplet tradicije in sodobnosti.

Predvsem si želimo, da maratona zaradi epidemije ne bi bilo potrebno prestaviti na jesen, tako kot lani. Želimo si, da bi lahko Franja spet  zaživela na polno, z vso svojo energijo, tudi s pomočjo zvestih gledalcev in navijačev ob progah, za katere Franja vsako leto predstavlja poseben dan v koledarju. Nekateri si na ta dan organizirajo piknik, drugi nas ob progi škropijo z osvežilno vodo, tretji podpirajo s pesmijo, aplavzom, transparenti in še čim.

Organizacija dogodka takšnega obsega je velik zalogaj. Že lani vam je številne načrte prekrižala pandemija koronavirusa in, kot omenjate, boste tudi letos morali upoštevati številne varnostne ukrepe. Kaj vse ste pri Franji morali prilagoditi aktualnim razmeram?

Drži, Franja v okoliščinah pandemije je bila posebna izkušnja, ki smo jo opravili uspešno v tesnem sodelovanju z NIJZ. Ta nam je predpisal ukrepe za preprečevanje okužb in posebno ureditev prizorišča. Omejiti smo morali število kolesarjev na petsto na posamezno preizkušnjo. Pred startom smo vsi kolesarji nosili zaščitne maske in upoštevali varnostno razdaljo dveh metrov. Minuto pred startom so kolesarji lahko sneli maske. Škoda, ker ni bilo zaključne zabave, ki je vsako leto vrhunec Franje. Takrat se vsi, ki srečno prispemo na cilj, poveselimo, zmagovalci pa željno čakajo na podelitev medalj. Podelitev medalj in nagrad smo lani izvedli na brezkontaktni način. Po drugi strani smo veseli, da je že med prvim valom epidemije dozorelo spoznanje, da je gibanje zdravo in smo ga začeli vse bolj vključevati v vsakdanje življenje. Spremenili smo navade. Če smo se prej odpravili na izlet z avtom, smo se zdaj raje s kolesom ali peš. Kolesarjenje se je v pandemiji razcvetelo in postalo nekakšen »balzam za dušo« mnogim, ki so v času »lockdowna« videli svet še bolj črn kot sicer.

Kolesarstvo v Sloveniji zadnje čase doživlja pravi razcvet; kolesarska evforija je bila po lanskih uspehih Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča na Dirki po Franciji na vrhuncu. Kako to vpliva na prodajo športne opreme pri ponudnikih, ki domujejo v BTC Cityju? Menda niso mogli dohajati povpraševanja, še posebej po kolesih ...

Res je, vsi partnerji s kolesarsko opremo so lani poročali o rekordni prodaji. Koles in opreme je ponekod zmanjkalo že junija, proizvodnja in dobava koles pa zaradi epidemije nista dohajali povpraševanja. Mnogo ljudi se je obrnilo na nas, če jim lahko pomagamo pri nakupu kolesa; zlasti prodaja električnih koles je močno porasla. Delež prodaje e-koles se na vseh trgih zelo povečuje. V Nemčiji se je tako lani prodalo že več kot 50 odstotkov električnih koles. Nekateri napačno mislijo, da je električno kolo potuha, ampak ni tako. Na to gledam predvsem kot na enakopravnost med različnimi ravnmi rekreativnih kolesarjev, saj lahko tisti, ki so slabše pripravljeni, starejši ali gibalno omejeni, prav tako z e-kolesi vozijo daljše ture in klance ter tako delijo lepa doživetja z bolj vzdržljivimi in izkušenimi kolesarji.

maja oven2

Maja Oven v (kolesarski) akciji.

Na kakšen način sicer vpletate najemnike v BTC Cityju v dogodke takšnih razsežnosti, kot je Franja?

Za nas je vsak dogodek in vsak projekt priložnost za krepitev sodelovanja in povezovanja. Seveda ob tem najprej pomislimo na naše najtesnejše obstoječe partnerje. Tako so nekateri najemniki naših prostorov v BTC Cityju postali pokrovitelji Franje, drugi pomagajo pri organizaciji, tretji pa so enostavno postali prijatelji Franje, ki je odlična promocija tako za družbo BTC kot tudi za partnerje s športno in kolesarsko opremo, prehranskimi dodatki in storitvami. Trgovine s kolesarsko opremo v BTC Cityju so vsako leto pred Franjo odlično založene, ponudba pa izredno pestra.

Zelo aktivni ste tudi pri promociji ženskega kolesarstva. Nam lahko poveste, kaj več o tem, kako se je začela zgodba z žensko kolesarsko ekipo?

Družba BTC sponzorsko in organizacijsko podpira športe, ki so manj prepoznavni in so deležni manj pozornosti medijev in javnosti. To so ženski smučarski skoki, žensko kolesarstvo in gimnastika, pa tudi nekaj posameznih športnikov, kot sta svetovni podprvak v prostem potapljanju Samo Jeranko in judoistka Tina Trstenjak. Levji delež k razvoju slovenskega profesionalnega kolesarstva je družba BTC prispevala leta 2014, ko smo s Kolesarskim društvom Rog in Mestno občino Ljubljana ustanovili prvo slovensko profesionalno žensko ekipo BTC City Ljubljana. Kolesarke te ekipe s številnimi posamičnimi in ekipnimi rezultati navdušujejo, z vsakim premaganim kilometrom pa puščajo sledi slovenskega kolesarstva v svetovnem vrhu te discipline. Hkrati predstavljajo Slovenijo kot zeleno, aktivno in športno destinacijo. Ne pozabimo, da vse ženske dirke svetovne serije prenašajo na Eurosportu, pa seveda tudi v nacionalnih medijih.

Kako in zakaj pa je prišlo do združitve slovenske in italijanske ženske kolesarske ekipe, iz katere se je porodila nova ekipa Ale BTC Ljubljana?

Ekipa BTC City Ljubljana je kljub skromnim sredstvom pet let uspešno nastopala na dirkah svetovne serije. V primerjavi z drugimi ekipami je oprema naših kolesark delovala zelo skromno. Vendar smo imeli nekaj kolesark z močno voljo in asketskega selektorja Gorazda Penka z izrednim kolesarskim znanjem in vztrajnostjo, da nekaj naredi iz deklet. Varčevali smo na vseh področjih. Druge ekipe so tekmovalke pošiljale na dirke z letalskim prevozom, naša dekleta pa so ure in ure potovala z avtom in kombijem. Včasih tudi 24 ur skupaj. Druge ekipe so imele v kampu avtobuse in avtodome z vso opremo, od kuhinje, servisne delavnice do prostora za masažo, počitek, kopalnice, zdravnike, maserje ... Povrh vsega je Mednarodna kolesarska zveza lani dvignila finančne in organizacijske pogoje za ženske ekipe v svetovni seriji in predpisala minimalne plače za kolesarke. Obveznosti sponzorjev so se naenkrat močno povečale. V Sloveniji ne bi bili več sposobni zagotavljati materialnih pogojev za ekipo na najvišji svetovni ravni, zato smo sprejeli povabilo italijanske ekipe Ale Cipollini in prišlo je do združitve v ekipo Alé BTC Ljubljana, ki ima v imenu kar dve slovenski blagovni znamki, BTC in Ljubljana. Ekipa je končala sezono 2020 na 8. mestu. Cilji so bili sicer višji, vendar so imela dekleta smolo s covidom-19 in bila posledično odsotna s tekmovanj več kot mesec dni. Za sezono 2021 ima ekipa v svojem ambicioznem programu predvidenih  več kot sto startov.

ale btc

Ženska kolesarska ekipa Alé BTC Ljubljana

V družbi BTC ste očitno močno naklonjeni ženskam v športu, saj poleg ženskega kolesarstva podpirate tudi ženske smučarske skoke. Zakaj se vam zdi tako pomembno, da tudi športnice enakovredno pokažejo in dokažejo, česa so zmožne?

Osebno verjamem, da je z vidika enakih možnosti vključevanja v družbo danes tudi v športu pomembna enakopravnost spolov. Priložnosti za delovanje in nagrade ne bi smele biti privilegirane samo za en spol. Oboji, ženske in moški predstavniki katerega koli športa, naj imajo enako možnost izkazati svoje znanje, sposobnosti in ambicije. In samo rezultati, ne spol, naj vplivajo na njihovo nagrajevanje. To nas je v družbi BTC spodbudilo, da smo nastopili kot podpornik zapostavljenih ženskih športnih disciplin. In res z velikim veseljem zdaj stojimo ob skakalnici na Ljubnem in vsako leto znova navijamo za vražje Slovenke ter hkrati spodbujamo kolesarke v ženski kolesarski ekipi Alé BTC Ljubljana, kjer slovenski del ekipe zastopa nekaj Slovenk.

Podpirate tudi mlade športne upe; med drugim ste ustanovili kolesarsko šolo za dekleta BTC City Ljubljana. Je to tudi eden od načinov, kako povečati priljubljenost kolesarstva pri dekletih?

Drži, s kolesarsko šolo KD Rog za dekleta ekipe BTC City Ljubljana skrbimo za podmladek in hkrati krepimo priljubljenost te discipline pri dekletih. V KD Rog deluje ženska mladinska ekipa BTC City Ljubljana, ki ima letos kar 25 članic. Naš cilj je nekoč imeti »ženskega Pogačarja«. Vendar je tu poleg trdega dela in volje vseh, ki skrbijo za ekipo, zelo pomemben talent. Slovenske kolesarke še niso na takšni ravni kot Tadej Pogačar in Primož Roglič, ker v ženskem kolesarstvu Slovenci nimamo tradicije. Razvoj ženskega kolesarstva bo zato v Sloveniji trajal še nekaj let, preden bo naša kolesarka zmagovala na svetovni ravni. Tadej Pogačar kolesari za Združene arabske emirate, vendar je prevzel patronat nad mladinsko ekipo v KD Rog, ki se imenuje Pogi Team. Kapo dol Pogačarju, ki ceni, da mu je KD Rog omogočil pot do svetovnega vrha. V klubu je treniral od devetega leta dalje. Nanj smo zelo ponosni in zelo cenimo njegov trud za kolesarski podmladek. 

Ne le s Franjo, na evropski kolesarski in športni zemljevid ste se zapisali tudi z delno organizacijo dirke Giro Rosa leta 2015, kar je bilo prvič, da je bila organizirana zunaj italijanskih meja. Bi lahko ocenili, kakšne učinke je to imelo še posebej s poslovnega in turističnega vidika?

Prizadevanja za razvoj kolesarske kulture, ženskega kolesarstva in kolesarskih tekmovanj so vodila družbo BTC tudi do soorganizacije ene od najzahtevnejših in najuglednejših dirk na koledarju ženskih preizkušenj Mednarodne kolesarske zveze. Slovenija je namreč leta 2015 gostila prolog in prvo etapo 26. Gira Rosa, dirka pa je bila tako prvič v zgodovini organizirana izven italijanskih meja. Tako je rožnata pentlja postala vsaj malo tudi slovenska. Organizacija takšnih odmevnih dogodkov postavlja Slovenijo na kolesarski in športni zemljevid Evrope in sveta ter na dolgi rok predvsem prispeva k razvoju turizma.

Dotakniva se še sponzorstev. Ali se z razcvetom kolesarstva povečuje tudi zanimanje sponzorjev zanj? Katera podjetja se še posebej prepoznajo v kolesarskih vrednotah, ki jih želijo podeliti s svojim ciljnim občinstvom?

Slovenija ima Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, dva najboljša kolesarja na svetu. Prvi je lani pri rosnih 21-ih letih zmagal na Dirki po Franciji, drugi na Vuelti. Zdaj bi bila mnoga podjetja rada poleg njiju kot pokrovitelji, ker je to odlična priložnost za promocijo blagovnih znamk. Vendar ima profesionalno kolesarstvo stroga pravila in vse zadeve glede nastopov in pojavnosti kolesarjev zunaj matičnega kluba urejajo menedžerji, ki ustvarjajo lep zaslužek. Slovenskim sponzorjem zato ostaja manj priložnosti za promocijo. Skratka, v družbi BTC zasledujemo načelo dolgoročne podpore in zvestobe izbranemu športu in športnikom, ki ne nihata v odvisnosti od posamičnih uspehov. Žal je takšnih sponzorjev v Sloveniji relativno malo, zato tudi športniki nimajo druge izbire kot prehod v tuje ekipe. 

Kako aktivni ste sicer v družbi BTC pri pridobivanju sponzorjev vseh kolesarskih dogodkov, o katerih sva govorili? Ste v času koronakrize morda zaznali oklevanje sponzorjev ali pa so neprekinjeno nadaljevali s svojimi aktivnostmi?

Pri iskanju sponzorjev smo aktivni skozi vse leto, saj Mednarodna kolesarska zveza zahteva podpisane sponzorske pogodbe za ekipe na World Touru do konca posamezne sezone za prihodnje leto oziroma zagotovilo, da je proračun za dogodek, kot je Maraton Franja, zagotovljen vnaprej. V letu 2020 so trije sponzorji zmanjšali ali zamrznili svoj vložek v maraton in prepričana sem, da se bodo letos vrnili. V športu je vedno tako, da eni pridejo, drugi gredo, ampak če je projekt dober, se po nekaj letih zopet vrnejo. Hvaležni smo za vse podpornike in prijatelje kolesarjenja, ki pomagajo iz leta v leto ohranjati to lepo zgodbo Franje.

Kot pravite, ste v družbi BTC kolesarstvo vzeli za svoje, in sicer kot platformo za doseganje dolgoročnih poslovnih, okoljskih in družbenih učinkov. Ali lahko malce bolj pojasnite, kako vaša podpora kolesarstvu vpliva na vsakega od omenjenih treh vidikov?

K že podanim odgovorom lahko še dodam, da smo s podporo kolesarstvu prispevali ne le k vrhunskim rezultatom slovenskega kolesarskega športa, ampak tudi k priljubljenosti te discipline med vsemi generacijami. Še več, skozi leta so se stkala številna poslovna partnerstva in prijateljstva, krepili smo prepoznavnost Slovenije kot kolesarske velesile, ki jo pozna ves svet. Skratka, zgodba o kolesarstvu v družbi BTC je zmagovalna zgodba za vse – za kolesarje, ker prinaša zdrav duh in zdravo telo, za družbo in naravo, ker spodbuja zeleno mobilnost, pa tudi za poslovni svet, saj spodbuja kolesarski turizem in posel pri ponudnikih športne opreme.

V BTC Cityju ste se že pred več leti zavezali viziji, da boste postali kolesarjem prijazno mesto in obiskovalce tudi aktivno pozivate k vožnji s kolesom, saj se tako razbremeni tudi cestni promet skozi BTC City. Kaj vse še načrtujete na tem področju?

Mesto BTC City Ljubljana zaradi številnih poslovnih priložnosti in razvitega gospodarstva privlači delovno silo in obiskovalce iz drugih občin, zato so dnevne migracije močne. Vpadnice v BTC City Ljubljana so dnevno močno obremenjene z vozili.  Imamo razvit mestni potniški promet, ki je povezan z različnimi predeli mesta Ljubljane in okolice. Njegova raba počasi, a vztrajno narašča, je pa delež trajnostnih oblik prometa še vedno relativno majhen. Sami ali v sodelovanju s partnerji zato nadgrajujemo mrežo Bicikelj, urejamo kolesarske poti, parkirišča za kolesa in kolesarnice. Vedno več prostora namenjamo obiskovalcem, ki v naše mesto pridejo s kolesom ali drugo obliko trajnostnega prevoza. Nudimo tudi polnilnice za električne avtomobile in izposojo električnih vozil.  Pravkar se je odprla prva Ikea v Sloveniji, ki zelo spodbuja trajnostne oblike prevoza in ima že svojo postajo Bicikelj. Naše partnerje in obiskovalce preko projektov, kot sta Maraton Franja in Varno na kolesu, še naprej spodbujamo k trajnostnemu načinu mobilnosti, to je predvsem vožnji s kolesom, avtobusom ali peš. Morda se bomo celo v naš City nekoč ponovno pripeljali z vlakom.

franja otroci

Družinsko-šolski maraton v okviru Maratona Franja.

Maraton Franja v številkah

  • vsako leto 6 dogodkov: kronometer, družinsko-šolski maraton, otroška preizkušnja, Barjanka, mala in velika Franja;
  • podeli se 8000 spominskih medalj in 120 medalj zmagovalcem posameznih kategorij;
  • maratona se udeleži med 7.000 in 8.000 kolesarjev;
  • ostali udeleženci: 2.600 prostovoljcev, 65 gasilskih društev,140 motoristov, policija;
  • tekmovalci vsako leto pojedo tono in pol testenin Barilla, 600 kilogramov pomaranč, 300 kilogramov napolitank in piškotov, nekaj tisoč energetskih ploščic, 12.000 sladoledov in jogurtov,  popijejo 12.000 litrov vode, juh in energetskih napitkov;
  • v letu 2020 so ob 2000 udeležencih zabeležili skoraj pol milijona obiskovalcev spletne strani www.franja.org, v slovenskih medijih pa zasledili 682 objav.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, april 2021, #478. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

Naslovnica 478

Naroči se na MM in prihrani do 30%!

Intervju

nika
08. 04. 2021

Slovenski startup Epidemic ima ambicije zgraditi najmočnejšo skupnost nano- in…

Postati želimo simbol avtentičnosti v vplivnostnem marketingu. Zgraditi želimo najmočnejšo skupnost nano- in mikrovplivnežev na svetu, ki temelji na…

amy rodgers
01. 04. 2021

Leto 2020 je svet postavilo pred neslutene izzive. Prihodnost je sicer nehvaležno…

»Leto 2020 je direktorjem marketinga ponudilo priložnost, da se 'resetirajo', inovirajo in razmišljajo zunaj ustaljenih okvirov,« pravi Amy…

tomaž ambrožič
20. 03. 2021

Čeprav se je na začetku pandemije covida-19 zdelo, da bo športna industrija utrpela…

»V športu se vedno prepletajo čustva in razum, na igrišču ali ob igrišču. Šport ni podoben politiki, kjer lahko manipuliraš z ljudmi in jim prodajaš…

Naši avtorji