timotej gala
Intervju

20 let Httpoola: uspeh, ki se gradi na partnerstvih

Httpool letos praznuje že dvajsetletnico delovanja in ob tej priložnosti smo se pogovarjali s partnerjem v podjetju,Timotejem Galo.

Govorili smo o hitri rasti podjetja v zadnjih nekaj letih, odkar pospešeno sklepa partnerstva z digitalnimi velikani in jih zastopa na številnih trgih.

Že več kot dvajset let je minilo, odkar je Aljoša Jenko ustanovil Httpool. Podjetje je sprva delovalo kot spletna oglaševalska mreža, ki je za medijske agencije in oglaševalce zakupovala spletni medijski prostor. Danes je Httpool veliko več kot to oziroma se je že tako odmaknil od svoje prvotne dejavnosti, da je praktično brez konkurence, saj ima svoje lovke razpredene že skoraj po vsem svetu. V zadnjih nekaj letih pospešeno raste, predvsem po zaslugi partnerstev z digitalnimi velikani, kot so Facebook, Twitter, LinkedIn, Spotify, Snapchat, TikTok in drugi.

Timotej Gala se je Httpoolu pridružil leta 2003 in je od takrat Jenkova desna roka. Ko govori o uspehih Httpoola v zadnjih letih, se mu kar smeji, čeprav priznava, da pot do tu ni bila preprosta, saj se je digitalni ekosistem v zadnjem desetletju bistveno spremenil. Tudi sami lastniki podjetja so skoraj do zdaj ves prisluženi denar vlagali nazaj v podjetje, v njegov razvoj in zaposlovanje. Z Galo smo se pogovarjali o prehojeni poti Httpoola, novih razmerjih v digitalnem medijskem prostoru in seveda načrtih za naprej. Ti so precej ambiciozni, a ne dvomimo, da jim jih bo z zavzetostjo in predanostjo, ki so jo izkazali v zadnjih dveh desetletjih, tudi uspelo doseči.

timotej gala1

Kdaj se je začel vaš mednarodni pohod? Ste morda že od samega začetka razmišljali, da bi vaše storitve utegnile biti zanimive tudi na mednarodni ravni in ne le v Sloveniji?

Že od začetka smo se zavedali, da je internet brez meja; v tehnološkem in geografskem smislu, zato smo že takoj tudi razumeli, kakšen je potencial. Želeli smo biti pionirji v naši regiji in to smo tudi postali, saj smo že leta 2002 odprli Httpool na Hrvaškem, dve leti pozneje v Bosni in Hercegovini, leta 2005 pa že v Srbiji in Makedoniji. Pozneje smo to ambicijo razširili na druge regije in celoten svet.

Verjeli smo, da bomo lahko – če se dobro pozicioniramo v nekaterih ključnih državah –pridobili zastopstva največjih globalnih platform. To je bilo okoli leta 2003, ko Facebook in Twitter še sploh nista obstajala!

Ko pomislim za nazaj, vidim, da smo res bili vizionarji. Razmišljali smo o medijski pokrajini, ki je bila v nastajanju, ki še ni bila oprijemljiva, le bežno predstavljiva. Pokazalo se je, da smo razmišljali v pravi smeri in danes zastopamo največje platforme skoraj po vsem svetu.

Kdo ste zdajšnji lastniki Httpoola? V vašem poslovnem poročilu za leto 2019 je sicer navedeno, da je 100-odstotni lastnik družba Httpool Holdings s sedežem v Veliki Britaniji, pod okrilje katere sodi kopica podjetij. Ali lahko malce pojasnite to razdrobljenost skupine?

Naša holdinška družba je v Veliki Britaniji, njeni lastniki pa smo menedžment in podjetje IMS, ki je zadnja tri leta naš večinski lastnik.

Vsaka država, v kateri imamo podjetje, ima svojega menedžerja, ki je tudi solastnik, in na ta način smo se tudi širili. Osnovno vodilo Httpoola je namreč načelo partnerstva. Partnerstvo udejanjamo na vseh ravneh, tako v odnosu s platformami, z našimi strankami in tudi z našimi zaposlenimi. V tem duhu Httpool ne deluje kot piramidna struktura, kjer nekdo sedi na vrhu in ukazuje regionalnim in lokalnim direktorjem.

Httpool je mreža preko tridesetih lokalnih izjemno motiviranih ekip, ki čutijo lastništvo in ga tudi imajo. Tako je vsak odgovoren za rast lastnega podjetja, pod okriljem globalnega Httpoola. Ekipe vidijo svoje uspehe in so zanje tudi nagrajene. Čutijo, da imajo v rokah lastno usodo in se izjemno trudijo, tekmujejo med seboj in s tem nenehno rastejo. Kar pa hkrati seveda pomeni, da raste celotna skupina Httpool.

Kako velika pa je zdaj celotna skupina?

Httpool imamo zdaj na več kot 30-ih trgih, od Švice do nordijskih držav, srednjeevropskih trgov, Rusije, prisotni smo v Indiji, Bangladešu in državah jugovzhodne Azije; zadnja pridobitev letos je bila Skandinavija, na kar smo izjemno ponosni. Skupaj z IMS celotna skupina pokriva že 40 trgov, v Evropi, Aziji in Latinski Ameriki, in skupaj imamo že okrog 600 zaposlenih. Od tega jih je v Httpoolu okrog 350, le v slovenskem Httpoolu pa okrog 50.

Lastnik vam očitno pušča dovolj proste roke in tudi menedžmenta se z novim lastnikom ni menjalo. Kakšna je vloga IMS?

Na začetku, ko je bil Sony Pictures Television še večinski lastnik IMS – zdaj ima le še manjšinski delež –, sta bili za nas najpomembnejši finančna varnost in odgovornost do poslovnih partnerjev, s čimer smo prebrodili tudi pomanjkanje obratnega kapitala, s katerim smo se soočali v preteklih letih. Lahko rečem, da lastniki 100-odstotno zaupajo v vodstvo, saj smo ne nazadnje posel ljudje in vse temelji na odnosih. Zelo težko je nadomestiti nekoga, ki je 15 ali 20 let gradil odnose na določenem trgu. Tudi vnaprej imamo proste roke pri vodenju poslovanja; v vedno večji meri si tudi pomagamo, saj se na nekaterih trgih prekrivamo, zato poskušamo izkoriščati ekonomije obsega, ki so nam na voljo v tem poslu.

V letu 2019 ste v Sloveniji odlično poslovali in prihodke od prodaje v primerjavi z letom 2018 skoraj podvojili, s 26 milijonov na slabih 50 milijonov evrov. Poleg tega ste dosegli milijon dobička, še leto prej pa je bil ta zgolj nekaj deset tisoč evrov. Kaj je prispevalo k tako ugodnim poslovnim rezultatom?

V prvi vrsti sta to zagotovo širitev na nove trge in sklepanje novih partnerstev. Konec leta 2018 smo namreč postali uradni zastopnik za Facebook na sedmih evropskih trgih, nato pa v letu 2020 pridobili še štiri trge v Aziji. Facebook predstavlja ogromen del oglaševalske pogače; letos je že drugo leto zapored tisti, ki nam prinaša največji delež prihodkov od vseh platform, s katerimi sodelujemo. Še nedavno smo rasli precej sorazmerno, po nekaj deset odstotkov na leto, zadnji dve leti pa rastemo 300-odstotno. 

Dobro poslovanje je tudi posledica naše usmeritve. Če smo prej zgolj »prodajali« spletni medijski prostor, smo zdaj naredili korak dlje in se usmerili na svetovalno-partnerski odnos, ki ga imamo s ključnimi naročniki. V zadnjih treh letih smo intenzivno vlagali v razvoj in znanje ter se učili, kako dosegati poslovne rezultate za naročnike, ki so usmerjeni v učinkovitost, performance-driven, in prodajajo preko spleta.

Kdo so zdaj vaši največji naročniki? Ali še vedno delujete preko medijskih agencij ali pa v večji meri z njimi sodelujete neposredno?

To so v največji meri naročniki, ki so osredotočeni izključno na splet, kot so spletna prodaja, videoigre in prenosi aplikacij. Ti imajo na letni ravni tudi večmilijonske oglaševalske proračune, ki jih pretežno namenjajo Facebooku in Twitterju. Eden od večjih, s katerimi smo sodelovali, je skupina, ki upravlja zmenkarski aplikaciji Match.com in Tinder. Potem je to Kilo Group z blagovno znamko DoFasting, podjetje iz Baltika, ki oglašuje prenose svojih aplikacij z dietami, s čimer na Facebooku veliko služi in je tudi na globalni ravni precej močan. Tudi Slovenija ima v primerjavi s preostalo Vzhodno Evropo zelo močno središče e-prodaje; odlično poslujeta na primer Vigo in DFVU, ki imata zelo dobro urejene vse procese, od logistike in nabave do internih postopkov, in za katere je oglaševanje le še pika na i.

To so oglaševalci, s katerimi sodelujemo neposredno, in ti naročniki nimajo medijskih agencij. Te jim niti ne bi znale pomagati pri tem, saj gre za posel, kjer je v ospredju zgolj donosnost na naložbo, ROI, oziroma življenjska vrednost uporabnika, LTV. Osredotočeni so na pridobivanje novih kupcev preko spleta oziroma uporabnikov, ki si prenašajo njihove aplikacije. Imajo zelo natančno postavljene metrike in lahko že v nekaj dneh ugotovijo, kakšna je vrednost posameznega uporabnika. Dokler je njihov ROI nad določeno mejo, je tudi njihov oglaševalski proračun praktično neomejen.

V poslovnem poročilu za leto 2019 navajate tudi, da vam dogajanje, povezano s covidom-19, ni škodovalo. Ali je to zaradi dejstva, da so tako ali tako vse vaše storitve vezane na digitalni svet in ne na »fizičnega«?

Zagotovo je to del narave naše industrije. S tem, ko so ljudje ostali doma, ko so bili v karanteni, so še več časa preživljali na spletu. To so hitro ugotovili tudi oglaševalci in začeli svoje ciljne skupine iskati tam, kjer so pač bili – na internetu in družbenih omrežjih.

Covid-19 je še pospešil digitalizacijo podjetij in delež digitalnega kolača se bistveno povečuje. Pri nas je to vidno predvsem na področju e-prodaje in igričarske industrije, ki, kot sem že omenil, predstavljata precejšen del naših prihodkov. Po drugi strani pa se je del operativnih stroškov skrčil, kar je ne nazadnje tudi prednost.

timotej gala2

Pred epidemijo ste tudi sami precej potovali, pravzaprav ste bili ves čas na poti. Kako ste časom primerno prilagodili svoje obveznosti?

Epidemija je pokazala, kaj vse nam omogoča tehnologija in kaj lahko naredimo, ne da bi se usedli na letalo. Praktično vse aktivnosti smo v Httpoolu skoraj čez noč prestavili popolnoma na splet – usklajevanja, sestanke, strategije, pogajanja ... Za kratek čas se je tempo lepo umiril, nato pa smo v novih razmerah ponovno začeli precej intenzivno delovati. No, takšen hiter tempo dela je sicer naša stalnica.

Naše lokalne ekipe so zelo hitro prepoznale moč webinarjev za izobraževanje naših strank po vsem svetu. Danes skorajda nimamo ekipe, ki ne bi izvajala webinarjev, da ostajajo v stiku s strankami in zagotavljajo kroženje znanja. Je pa tako, da stalne stranke lahko podpiraš na daljavo, medtem ko je nov posel težje skleniti na takšen način. Kot sem že omenil, gre za »people's business« in vzpostavljanje odnosov, ki temeljijo na zaupanju, spoštovanju in verodostojnosti, je tu ključnega pomena. Posledično se je pri novih poslih prodajni cikel nekoliko upočasnil.

Čeprav priznam, da sem si v tem času kar malce odpočil od stalnih potovanj, pa vendarle pogrešam dogodke, kot je Dmexco, in druženje, mreženje, ki ga spletni klepeti ne morejo nadomestiti. Tudi to je pomemben del posla in upam, da bomo lahko kmalu spet potovali.

Omenili ste že svoje partnerstvo s Facebookom, sodelujete tudi s Twitterjem, LinkedInom in drugimi družbenimi omrežji. Kako poteka tovrstno sklepanje partnerstev in kako ste prepoznali, da bo vaša »naslednja velika stvar« prav sodelovanje s temi velikani digitalnega sveta?

Pred petnajstimi leti sva z Aljošo (Jenkom, op. p.) malce za šalo, malce pa zares razmišljala, kako narediti 100-milijonsko firmo in na kaj naj staviva. Imela sva to prednost, da sva vedno razumela, v katero smer gre digitalni marketing, kot tudi vso kompleksnost digitalnega prostora s programatičnimi platformami na čelu, ki so se začele razvijati po letu 2008. Tako sva stavila na to, da si nihče od teh velikanov ne bo upal na trge v naši regiji, zato smo se odločili, da jih bomo pokrili mi. Mi si v vseh teh letih nismo izplačali niti evra dividend, ampak smo vse investirali v nove trge, nove ljudi in produkte. Ko smo imeli pokrito Srednjo in Vzhodno Evropo ter še nekaj trgov v Aziji, smo sklenili prvi posel z Microsoftom. Za ameriška podjetja je ta regija premajhna, prekompleksna in se jim z njo niti ne ljubi ubadati, saj v njej vidijo le tveganje. Če pa to odgovornost »prevalijo« na nekoga, ki prevzame upravljanje in jim še prinese denar, je za njih to zmagovalna situacija.

Poleg same prisotnosti na teh trgih seveda štejejo tudi naši rezultati in kompetence. Pri tem smo se ogromno naučili od platform, s katerimi sodelujemo, kar je tudi ena od naših konkurenčnih prednosti. Nihče drug nima neposrednega znanja vseh teh globalnih platform; mi smo zanje podaljšana roka na teh trgih, kar pomeni, da nas trenirajo kot svojo lastno prodajno ekipo, poleg tega pa imamo dostop do vseh podatkov, raziskav in študij primerov. Naši ljudje na trgu so dejansko poosebljenje teh platform.

Naj odgovorim še, kako smo prišli do Facebooka. To je bil precej zapleten in konkreten pitch, ki je terjal veliko časa in zahtevne priprave. Na koncu je pretehtalo, da smo imeli ustrezno usposobljeno ekipo in poglobljeno razumevanje, kaj partner pričakuje od nas. Seveda pa smo morali dokazati tudi poslovno neoporečnost, kar se izkaže v skrbnem pregledu.

Zdaj poleg omenjenih sodelujete še s Spotifyjem, Snapchatom in TikTokom ...

... pa še z nekaj manjšimi, kot sta Accuweather, ki je zanimiv predvsem za industrijo potovanj, sicer ne v tem trenutku, in Brainly, platforma za posredovanje učnih gradiv za srednješolce in osnovnošolce, ki je zelo močna v Rusiji, na Poljskem in Romuniji, pa tudi v Aziji. Poleg tega imamo še nekaj drugih storitev in platform, kot je GrabAds, azijski Uber, ki pa imajo še prostor za rast.

Že prej ste omenili, da niste več le prodajalec, temveč da v odnosu do naročnikov prihaja v ospredje vaša svetovalna vloga. Kako to konkretno poteka; imate v ekipi nekoga, ki je odgovoren samo za eno platformo, in potem nudi podporo naročnikom glede vseh vprašanj, ki jih imajo v zvezi z njo?

Za vsakega od produktov imamo svojo specializirano ekipo. Mi ne izvajamo in upravljamo oglaševalskih kampanj za naročnike in agencije, saj imajo za to večinoma vzpostavljene svoje oddelke. Naša naloga je v prvi vrsti, da finančno prevzamemo odgovornost za plačevanje, se pravi, da naročniki plačujejo nam, mi pa potem naprej partnerju. Račune izstavljamo lokalno in ne zaračunavamo nobenih provizij, temveč imamo svoj dogovor s posameznimi partnerji. Tako da pri tem nismo konkurenca nobeni agenciji in nobenemu ne »odžiramo« nobenega budžeta. S finančnega vidika lahko oglaševalcem pomagamo tudi v smislu boljših plačilnih rokov, glede na to, kar pač potrebujejo glede na svojo rast, lahko pa jim nudimo pomoč tudi pri pridobivanju finančnih sredstev.

Naloga naše ekipe pa je potem še, da trenira in podpira naročnike in agencije, jih uči, pomaga pri reševanju težav, čim prej in čim bolj aktivno. Določenim naročnikom celo pomagamo reševati kadrovske zagate, kar pomeni, da jim posodimo svojo ekipo in skupaj razvijamo njihovo ekipo, da lahko potem sami prevzamejo te naloge.

Poskušamo jim torej pomagati čim bolj celostno, saj je jasno, da dokler bo naročnik rasel oziroma dokler bo dosegal prihodke in dobiček, bomo od tega lahko živeli tudi mi.

Digitalni ekosistem, ki ste ga soustvarjali v Sloveniji, se je v dvajsetih letih izjemno spremenil. V poslovnem poročilu za leto 2019 med drugim navajate, da so vaši nekdanji veliki lokalni dobavitelji in partnerji, torej medijski založniki, postali neposredni ponudniki teh istih oglaševalskih storitev. Poleg tega tudi agencije, za katere ste v preteklosti ustvarjali rešitve in ponujali oglaševalske storitve, te iste storitve v lastni režiji in s svojimi ekipami ponujajo neposredno svojim naročnikom. Kdaj se je vse to postavilo na glavo? Je to zaradi tega, ker je tehnologija postala dostopnejša in preprostejša za uporabo?

Tudi naša vloga na trgu se je skozi leta spreminjala. Začeli smo kot spletna oglaševalska mreža, v letih od 2005 do 2008 pa smo agencijam pomagali pri načrtovanju in zakupu, kar so nato same prevzele. Ena od večjih sprememb je zagotovo to, da so se znanje in kompetence pri naročnikih bistveno povečale. Kompleksnost digitalnega ekosistema je namreč vse večja, kar pa zahteva stalna vlaganja v nove kompetence in znanje; več kot imaš znanja, lažje boš upravljal to kompleksnost. Ta kompleksnost, ki se bo le še stopnjevala, je sicer povsem naravni proces razvoja trga, kjer se na eni strani povečuje število uporabnikov, ki uporabljajo internet in z njim povezane tehnologije, naprave. Hkrati se povečuje število razpoložljivih platform, servisov, storitev in to pomeni, da je danes na voljo za oglaševalca na tisoče možnosti, ki jih lahko uporabi pri svoji strategiji in aktivnostih. Zato je poznavanje tehnologije, vseh možnih storitev, platform ter njihove učinkovitosti ključno in nujno za doseganje rezultatov. To so zelo specifična znanja. Dostop do njih pa se je s centralizacijo na nekaj ključnih platform bistveno olajšal. To pomeni, da oglaševalci precej svojega dela opravljajo sami in se celoten trikotnik storitev in odnosov med oglaševalci, mediji in agencijami zelo spreminja.

Morda malce naivno vprašanje, pa vendar: ali bo digitalni oglaševalski prostor kdaj prešel ta kaos in postal bolj urejen, pregleden in preprostejši za uporabo in ne nazadnje tudi odločanje o tem, kam umestiti oglase, da bodo dosegli želene cilje?

Jaz temu ne bi rekel kaos, temveč zgolj kompleksnost. Naj ponovno poudarim, da je vse odvisno od znanja. Več znanja in izkušenj ko imaš, lažje je navigirati skozi kompleksnost.

Čar in značilnost digitalnega okolja je prav to, da se nenehno spreminja, nadgrajuje, išče nove rešitve za čim boljšo učinkovitost oglasov. Če bi obstajal en sam enostaven recept za dosego ciljev, potem ne bi bilo več smisla v oglaševanju. Postaviti nek enostaven recept za učinkovitost digitalnih oglasov bi bilo enako, kot pustiti oglaševati na billboardih samo v enem določenem odseku Dunajske ulice in nikjer drugje. Oglaševanje pomeni, da boljši, zanimivejši in učinkovitejši oglas zmaga. In če ni tekmovanja, potem tudi ni zmage.

Zato je še toliko bolj pomembno, da oglaševalci nenehno spremljajo in pridobivajo znanja, kako čim boljše izkoristiti svoje proračune.

Kakšen je torej Httpoolov recept za uspeh v takšni digitalni medijski pokrajini? Kaj je pri tem vaša konkurenčna prednost?

Konkurenčna prednost je, da nismo konkurenti v digitalnem ekosistemu. Smo neke vrste povezovalni del med platformami, agencijami in oglaševalci. Smo centralna referenčna točka za vse tri dele ekosistema. Pomembna konkurenčna prednost je tudi naša globalna razsežnost. Ker smo prisotni na preko 30-ih trgih v Evropi in Aziji, lahko svetujemo in usmerjamo oglaševalce na podlagi naših izkušenj iz na tisoče kampanj, ki smo jih pomagali izvesti po celotnem svetu. Zelo pomemben je tudi neposreden dostop do znanj in izkušenj vseh globalnih platform. Tega v naših regijah nima nihče v takšnem obsegu.

In ne nazadnje, smo mednarodno podjetje, ampak delujemo izjemno lokalno. Zato na vsakem trgu ponujamo zelo lokalne rešitve, smo blizu lokalnemu ekosistemu in s tem delamo v dobro prav vsakega oglaševalca, kjer koli že smo. V Sloveniji, Evropi, Aziji …

Razvijate tudi lastno tehnologijo, kot je na primer Wise.Blue, ki jo je Twitter vključil v svojo platformo. Ali lahko poveste kaj več o tem orodju in kako je prišlo do vašega sodelovanja s Twitterjem na tem področju?

Že kmalu smo prepoznali, kaj je ključno za doseganje rezultatov oglaševalcev v digitalnem ekosistemu. Imeti morate dostop do tehnologij, ker brez tehnologije enostavno ne morete obvladovati kompleksnosti, potem morate imeti dostop do uporabnikov in doseg, ki ga zagotavljamo z dostopom do vseh platform, tretja pa je metodologija, know-how. To so ključni trije stebri, ki jih mora imeti vsako podjetje, da to lahko dobro dela.

Vse platforme imajo svoje API-je, možnost, da lahko vsakdo razvija nove rešitve zanje. Mi smo že leta 2012 začeli razvijati prvi API za Facebook, saj smo ugotovili, ker smo ga takrat še zelo veliko uporabljali in prodajali, da je bil uporabniški vmesnik zelo neroden. A ker je Facebook takšna »mašina«, nismo imeli možnosti, da bi bili z našimi petimi ali desetimi razvijalci lahko korak pred njimi. Tako smo se osredotočili na Twitter. Takrat se mu še nihče ni pretirano posvečal, naše ekipe pa so prepoznale priložnost prav v Twitterju in zato smo zadnja tri, štiri leta to rešitev razvijali povsem načrtno le za to platformo. Wise.Blue je rešitev za zelo napredne uporabnike, ki upravljajo z velikimi proračuni in ki imajo tudi zelo kompleksno ciljanje. Ko ciljaš na desetine različnih interesov petih različnih ciljnih skupin in imaš na tisoče oglasov za eno samo kampanjo, je jasno, da moraš imeti avtomatiziran proces. Naše orodje omogoča, da vse to upravljaš le z nekaj kliki. Identificirali smo torej globalno nišo. Wise.Blue je seveda uporaben po vsem svetu in z njim lahko delajo tudi največji in najzahtevnejši oglaševalci in blagovne znamke. Pri tem delamo s svetovno znanimi znamkami, kot so razvijalec programske opreme NordVPN, spletni prodajalec Zalando in Change, ki deluje na področju kriptovalut.

Ko smo rešitev predstavili Twitterju, niso oklevali, da jo vključijo v platformo, saj smo z njo dosegali tudi do 20-krat boljše rezultate, kot jih je Twitterjeva ekipa. Twitter je tako Wise.Blue akreditiral kot uradnega API partnerja, kar je ogromno priznanje za ekipo.

TikTok je med zadnjimi vašimi partnerskimi pridobitvami. Kakšen je po vašem mnenju njegov oglaševalski potencial?

TikTok je najnovejši čudežni otrok med platformami, ki naslavlja predvsem mlajše generacije. Ima ogromen potencial in izjemno hitro rast, kar se je še posebej izkazalo v času karantene. Tudi potencial za oglaševalce je velik, če bo število uporabnikov še naprej tako hitro naraščalo.

Največja razlika med Facebookom in TikTokom je v tem, da je prvi medijska družba, drugi pa zabavna. Uporabniki ju tudi dojemajo in uporabljajo na drugačen način, Facebook torej bolj kot medij, TikTok pa imajo za zabavo.

Veliko pozornost strokovne javnosti vzbuja tudi dejstvo, da »nespametni« algoritmi njihove oglase pogosto umeščajo ob neprimerne vsebine, ki škodijo njihovi blagovni znamki. Ali bodo algoritmi dejansko kdaj tako »pametni«, da bodo natanko »vedeli«, kaj se spodobi za določeno blagovno znamko ali ne? Ali pa je to zelo naivno pričakovati?

Temu vprašanju platforme posvečajo veliko pozornosti in stanje se bo izboljševalo. Vedno pa bo obstajal del, kjer enostavno ne moreš vplivati na to. Zmeraj bodo obstajali določeni konflikti in na koncu bo vse to moral reševati človek, ne pa tehnologija. Nekatere platforme so tudi sicer dosti bolj naklonjene varnosti blagovne znamke kot pa druge. Na primer, oglaševalci na Twitterju zelo razmišljajo o varnosti njihove blagovne znamke in naši strokovnjaki uspešno svetujejo, kako se izogniti nepotrebni asociaciji s potencialno škodljivimi vsebinami, sovražnimi komentarji in podobnim.

Družbenim omrežjem, še najbolj Facebooku, očitajo netransparentnost in da ne naredi dovolj v boju proti širjenju napačnih informacij in lažnih novic. Zuckerberg in ekipa pa se stalno branijo z argumenti, kaj vse so že storili – ampak zaradi povsem človeškega dejavnika to nikoli ne bo povsem zadostovalo. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Po mojem mnenju je vprašanje lažnih novic ena od najpomembnejših stvari, ki bo vplivala na razvoj vseh nas v naslednjih desetletjih. Mislim, da se bo dalo na tehtnico zasebnost in njeno omejevanje. Neko črto bo vendarle treba povleči, sicer lahko zadeva še bolj skrene s poti in to se tudi s političnega vidika ne bo dobro končalo, še posebej, če bodo Kitajci nadvladali ZDA, kar se zna zgoditi že čez deset, petnajst let.

Kaj za vaše poslovanje pomenijo odločitve velikih oglaševalcev, kot je začasna prekinitev oglaševanja na Facebooku ali Instagramu in drugih družbenih omrežjih? To za vas sploh igra kakšno vlogo?

Na nas bi to vplivalo kvečjemu, če bi ti oglaševalci prekinili oglaševanje po vsem svetu. Poleg tega nismo odvisno le od ene platforme, saj imamo raznolik portfelj. Sicer pa ta bojkot tudi Facebooku globalno ni preveč škodil.

Zakaj se digitalni velikani tako zapirajo pred novinarji? Tudi vsak intervju, pa čeprav pisno odgovarjajo na novinarska vprašanja, želijo imeti v avtorizacijo. Česa jih je strah? Saj so do zdaj na lastnih platformah izkusili, da popolnega nadzora nikoli ne moreš imeti.

Kot uradni zastopnik Facebooka in drugih največjih platform se ukvarjamo izključno s področjem digitalnega oglaševanja. Facebook, Twitter in preostali imajo posebne oddelke, ki se ukvarjajo s perečimi in za njih občutljivimi tematikami. Vsako veliko podjetje se mora slej kot prej sprijazniti s tem, da postane del širšega, tudi političnega prostora.

V Avstraliji je Facebook že najavil, da bo blokiral deljenje novičarskih vsebin, če bo sprejet zakon, ki bi ga obvezal (kot tudi Google), da medijskih hišam plačuje za njihove novinarske prispevke. Ali je to prva »znanilka pomladi«, ki bi lahko vendarle korenito posegla v poslovanje duopolistov? Ali se sicer pri svojem delu sploh ukvarjate s tovrstnimi razmišljanji, »kaj bo, če«?

Internet je dejstvo in prav tako so družbena omrežja. S tem, ko se razvijajo in dograjujejo, se bo seveda prilagajala tudi zakonodaja. Vse to je živ sistem, ki se nenehno spreminja.

Če bi se vsak dan spraševal, »kaj bo, če«, potem danes ne bi bil tukaj, kjer sem; Httpool ne bi bil tukaj, kjer je. Pomembno je, da ostanemo fleksibilni in sledimo spremembam ter jih izkoristimo v svoje dobro.

Naj skleneva: kje si želite biti čez pet let, ko boste praznovali že četrt stoletja poslovanja?

Ko bomo imeli 25 let, bomo največja globalna skupina, ki povezuje digitalni oglaševalski ekosistem na štirih celinah. To so zelo realne ambicije. Skupina je dobičkonosna in brez dolgov.

Podajali se bomo na nove trge, predvsem v Azijo, in povečevali prisotnost v Skupnosti neodvisnih držav (CIS). Prav tako bomo krepili partnerstva in se skupaj s platformami, kot so Facebook, Spotify in Snapchat, širili tudi na druge trge. S Facebookom smo ravno začeli sodelovati v Indokini, torej v štirih državah. V naslednjih letih bomo odprli še dodatnih 5 do10 trgov.

Z lastniki smo se odločili, da se bomo širili tudi s prevzemi. Do zdaj smo rasli samo organsko oziroma smo opravili nekaj manjših združitev. V preteklosti nikoli nismo imeli dovolj kapitala in investitorjev, ki bi to lahko podprli, in šele zdaj smo prišli do tega položaja, ko lahko razmišljamo tudi o tem.

Ali ste odprti tudi za možnosti, da svoj lastniški del odprodate ali pa celo začnete kotirati na borzi?

Vse je možno; bomo videli, kaj se bo dogajalo v naslednjem letu. Če smo prej iskali investitorje, da bi hitreje rasli, smo zdaj osredotočeni na posel in izgradnjo odnosov z obstoječimi partnerji ter na rast prihodkov. Zdaj smo že tako veliki, da smo že postali zanimivi tudi za kakšnega globalnega igralca. Trenutno precej širimo tudi ekipo Httpoola, bližamo se 400 zaposlenim. Narava Httpoola je takšna, da raste. To je naše gonilo in vsak dan si prizadevamo, da razširimo delovanje in postajamo večji. V bistvu smo zgradili ciklični model, kjer rast poraja dodatno rast. S tem, ko lahko zdaj vlagamo v močnejše centralne funkcije, od pravne službe do marketinga, in v razvoj tehnologije, gradimo strukturo, ki še dodatno pospešuje uspehe na naših trgih.  Skratka, prav vsak od nas je lahko izjemno ponosen na pot, ki jo je Httpool prehodil do danes, in na mejnike, preko katerih smo prišli v teh dvajsetih letih. In prav veselim se novih izzivov, ki nas čakajo v naslednjem obdobju.

timotej gala3

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, oktober 2020, #472. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

Intervju

katarina klemenc
28. 11. 2020

Z mag. Katarino Klemenc, direktorico korporativnega komuniciranja Novartisa v Sloveniji…

snapchat
16. 11. 2020

Tako trdi Samuel Bevan, mednarodni vodja za nove trge in poslovne rešitve pri Snapchatu,…

jasna zaler culiberg
14. 11. 2020

Jasna Žaler Culiberg prekipeva od energije in se s strastjo loteva vsakega novega…

Naši avtorji