Webinarji: izobraževanje ali samopromocija?

Številni ponudniki izobraževanj (v živo) so se v času karantene znašli tako, da so predavanja v celoti preselili na splet. Temu smo se deloma pridružili tudi pri MM-u, kjer udeleženci izobraževanj LSPR in UDO Akadamija predavanja poslušajo v digitalni obliki. Tako imenovani webinarji seveda niso nobena novost niti v Sloveniji in so že dlje časa prisotni tudi v marketinški panogi. So pa v času karantene in omejitev gibanja precej bolj aktualen vir izobraževalnih vsebin. Marketinške zajtrke, seminarje, delavnice in »kofetkanja« so vsaj začasno zamenjale njihove spletne različice, ki so na dosegu nekaj klikov, pri čemer jih je veliko tudi brezplačnih. Gospodarsko zbornico Slovenije, agencije Red Orbit, Squareme in POINT OUT, družbo FrodX in Nastjo Mulej lahko redno zasledite med organizatorji webinarjev, ki so v teh dneh še toliko bolj aktualni. Zanimal nas je doseg teh spletnih dogodkov v času koronakrize in udeležba v primerjavi s seminarji v živo, povprašali pa smo jih tudi, s kakšnim namenom jih izvajajo in zakaj se večinoma odločajo, da jih udeležencem ponudijo brezplačno.

Udeležba je v primerjavi s fizičnimi dogodki tudi do 20-krat večja

Nejc Slovnik, direktor agencije POINT OUT, poudarja, da so za razliko od drugih podjetij in organizacij pripravili spletni seminar, ki je povsem avtomatiziran. »To v praksi pomeni, da smo webinar posneli že vnaprej in njegov ogled omogočili v času, ki najbolj ustreza posameznemu udeležencu. Za to potezo smo se odločili zaradi vsebine webinarja, saj želimo ogled praktičnih nasvetov za začetek ali nadgradnjo digitalnega marketinga omogočiti vsakemu, ki v danem trenutku potrebuje tovrstne nasvete. Ne danes ali jutri, ampak tudi čez 14 dni ali 1 mesec,« pojasnjuje.

Tako lahko tovrstna vsebina na spletu živi dlje časa, hkrati pa doseže tudi večje število ljudi,kot bi jih dosegla organizacija fizičnega seminarja ali predavanja na določen dan. »Številke v primerjavi s fizičnim dogodkom so večje tudi za 10- do 20-krat. Na dan tako beležimo okoli 20 novih udeležencev, vsi pa na elektronski naslov dobijo tudi spletno povezavo do posnetka webinarja, ki ga lahko delijo s svojimi kolegi ali sodelavci.«

Pri vseh marketinških aktivnostih, ki jih izvajajo v podjetju, zasledujejo filozofijo podajanja dodane vrednosti gledalcu, bralcu ali slušatelju, ki je del njihove širše ciljne skupine. Poleg praktičnih blogovskih prispevkov, ki jih redno pišejo, in tedenskih video oddaj ter podkastov, ni bilo nič drugače pri izvedbi webinarja. Ljudem so želeli pomagati z uporabnimi nasveti, ki jih lahko takoj uporabijo pri svojem poslu v času koronavirus epidemije. »Če smo uspešni pri tovrstnih aktivnostih, naša blagovna znamka pridobiva še večjo verodostojnost in zaupanje ljudi, kar v naslednji fazi prispeva k povpraševanju po naših storitvah,« pravi Slovnik. Kot poudarja, je bila odločitev za organizacijo webinarjev enostavna in dvoplastna – na eni strani ponuditi uporabno vsebino in hkrati poskrbeti za promocijo lastne blagovne znamke oziroma podjetja. Webinarji v njihovem primeru ostajajo brezplačni, plačljivi webinarji ali izobraževalni dogodki pa za zdajne sodijo vnjihov poslovni model,razen če jih organizirajo interno za podjetja, s katerimi sodelujejo, ali v primeru sodelovanj z drugimi podjetji, za katera izobražujejo kot zunanji predavatelji.

Pobuda je prišla po naravni poti

V agenciji Red Orbit  organizirajo webinarje z različnimi temami, ki se nanašajo tudi na »novo normalnost« in spremenjene navade potrošnikov. V teh časih na webinarjih beležijo »neprimerljivo večjo« udeležbo kot pred pojavom epidemije. V povprečju na vsakem webinarju beležijo okoli 200 poslušalcev. »Bolj kot udeležba sama pa nas veseli ogromno število prejetih vprašanj in zares visoka stopnja interaktivnosti na teh webinarjih. To nam samo pove, da je ciljna publika prava in da ljudje obiskujejo naše webinarje z namenom širitve svojega znanja in razmišljanja o prihodnosti,« pojasnjuje Mojca Longar, vodja marketinga v Red Orbitu. Webinarje neradi primerjajo z dogodki v živo, imajo pa v povprečju njihovi brezplačni dogodki v živo okrog 150 obiskovalcev. »Smo omejeni s prostorom, zanimanja pa je vedno več kot imamo na voljo prostih mest. Izvajamo pa tudi strokovne dogodke za točno določene ciljne skupine ali pa interna izobraževanja za podjetja.« 

Longarjeva oudarja, da so takoj po tem, ko so »odložili slušalke« na konferenci inOrbit (ki so jo v celoti izvedli preko spleta), zagnali serijo webinarjev #goDigital skupaj z zapisi na blogu, s katerimi želijo vsem pomagati pri soočanju z dramatičnimi spremembami in se pripraviti na svet po trenutni krizi. »Izvajamo dva različna tipa webinarjev. Eden je z vplivnimi gosti, ki obravnavajo širše družbeno-ekonomske teme, ter petkovi AMA webinarji z našimi strokovnjaki po principu »ask me anything«.«

Dodaja še, da sta izobraževanje in delitev znanja »globoko v DNK-ju« agencije in je pobuda za to prišla povsem po naravni poti. »Seveda pa smo znani po dobrih in kakovostnih izobraževanjih in izvajanje le-teh je del naše dolgoročne strategije. Zato smo veseli, da nas ljudje spremljajo in tako potrjujejo, da smo na pravi poti in da interes za izobraževanja obstaja.« V Red Orbitu izvajajo večinoma brezplačne webinarje, a je sogovornica prepričana, da so ljudje pripravljeni plačati za dobre in poglobljene vsebine. »To je dokazala tudi konferenca inOrbit, ki jo je v živo spremljalo preko 300 udeležencev. V pripravi imamo tudi bolj poglobljene spletne seminarje, ki bodo plačljivi. Brezplačno deljenje znanja in idej pa je naš doprinos k dejstvu, da moramo kljub zaustavitvi sveta vsi razmišljati vnaprej in razvijati priložnosti med in po krizi. Za čas, ko bomo morali biti oboroženi z znanjem in začeti z implementacijo, kar je, roko na srce, že danes.«

»Webinarji so naše prodajno orodje«

V družbi FrodX si ne prizadevajo za to, da bi na svoje spletne seminarje pritegnili veliko število udeležencev, prav nasprotno. Po besedah Igorja Pauletiča, ustanovitelja in partnerja v FrodX-u, veliko truda vlagajo predvsem v to, da  dobijo prave udeležence in da jih na samem webinarju čim bolj angažirajo. »Ugotavljamo, da smo najučinkovitejši pri tem, če na webinarju ni več kot 10 ali 12 ljudi in da se imajo ljudje možnost vključevati tudi preko mikrofona. Torej, tehnično bolj prakticiramo takšne videosestanke z 10 do 12 ljudmi, kjer praviloma dva naša sodelavca vodita pogovor. Na ta način dosežemo največjo stopnjo zavzetosti. Pri tem pazimo, da vse skupaj ne traja več kot 45 minut. V praksi to pomeni, da ne smemo imeti več kot 20 minut predstavitve, recimo powerpoint in prikaz aplikacij v živo, ker vprašanja udeležencev in odgovori predavateljev vzamejo več kot pol časa,« dodaja.

Glede zanimanja za seminarje v živo in preko spleta, poudarja, da je bilo tudi pred koronakrizo lažje dobiti ljudi na brezplačni webinar kot pa plačljivi seminar. Webinarje sicer izvajajo z namenom izobraževanja potencialnih strank v začetnih fazah nakupnega procesa za FrodX-ove svetovalne storitve in storitve implementacije CX-tehnologij. V procesu novačenja novih strank ugotavljajo tri stopnje zavzetosti potencialnih strank (leadov).

»Osnovno stopnjo predstavljajo ljudje, ki si prenašajo naše priročnike ali druge premijske vsebine. Drugo stopnjo predstavljajo ljudje, ki se udeležijo oziroma udeležujejo webinarjev. Tretjo stopnjo zavzetosti predstavljajo tisti 'leadi', ki želijo  posvet 1:1 in pogovor o tem, kako konkretno lahko pomagamo njihovemu podjetju. Takšen pogovor pomeni za nas kar nekaj naložb v raziskovanje in pripravo. Sicer smo na takšnih 'brainstormingih' težko koristni s predlogi, kako jim lahko pomagamo izboljševati shemo ponudbene vrednosti, kako razvijati zavzetost strank ali kako izboljševati izkušnjo strank, kar je naša ključna dodana vrednost oz. naše področje dela. Webinarji so torej naše prodajno orodje. Nekaj, s čimer poleg izobraževanja potencialnih strank, izvajamo tudi merjenje 'temperature',« pojasnjuje Pauletič.

Kot poudarja, želijo na vseh dogodkih – tako v žirko kot preko spleta – prvenstveno delovati izobraževalno. Držijo se načel, da morajo primarno prenašati znanje in pomagati razviti drugačen pogled na izziv. »Če to dobro oddelamo in udeležencem dejansko pomagamo in jih navdihnemo za določene novosti in spremembe, si boljše promocije za FrodX niti ne znam predstavljati,« o samopromocijskem vidiku spletnih seminarjev meni Pauletič.

Na vprašanje, zakaj organizirajo brezplačne webinarje, odgovori,da ljudje še svetovanja ne marajo plačevati. Da bi webinarje lahko začeli zaračunavati, bi po njegovem mnenju morali v program vključiti tudi nekakšno certificiranje, ki bi imelo določeno vrednost. »Tako na primer plačujemo spletnoizobraževanje in certificiranja pri naših principalih, ker prvenstveno to potrebujemo za ohranjanje partnerstva.« To, da so nekateri njihoviizobraževalni dogodki (tudi webinarji) plačljivi, je predvsem zato, ker je to enostavneje, kot se z večino prijavljenih ukvarjati s pojasnjevanjem, da si na webinarju ne želijo mikro in malih podjetij, svobodnjakovin agencij. »200 evrov kotizacije za udeležbo je precej dobra zaščita. To pa ne pomeni, da nam kotizacijo pokrijejo udeleženci, ki so predstavniki podjetij, s katerimi želimo poslovno sodelovati v prihodnje,« sklene Pauletič.

GZS: Gospodarstvenikom je treba pomagati na vse možne načine

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opažajo, da se posameznega webinarja udeleži različno število ljudi, od 200 do 600, odvisno od vsebine. Na spletni strani GZS objavljajo posnetke posameznih webinarjev, povezave pa objavljajo tudi v trenutno dnevnem izrednem e-biltenu, ki ga vsi člani prejmejo v e-poštni nabiralnik.»Vsekakor je udeležencev bistveno več kot na seminarjih, ki jih organiziramo v živo. Razlog je verjetno v prvi vrsti v izredni aktualnosti – torej v  sami tematiki, ki je vezana na različne vidike problematike širjenja koronavirusa. Dodaten razlog je prav gotovo v dolžini webinarja – praviloma so krajši kot seminarji v živo,« pojasnjuje Tajda Pelicon, vodja za strateško komuniciranje v GZS. Čeprav organizirajo brezplačne webinarje, pa je sogovornica prepričana, da bi bili številni ljudje zagotovo pripravljeni za webinar tudi plačati, vendar pa v danih razmerah menijo, da je edino primerno gospodarstvenikom pomagati z informacijami, novicami, znanjem, na vse možne načine – tudi preko brezplačnih webinarjev. »V tem trenutku je najpomembnejše posredovanje informacij gospodarstvenikom, ki so se znašli v težki poslovni situaciji,bodisi vezano na interventno zakonodajo bodisi na različne vidike soočanja s spremenjenimi razmerami, od komunikacijskih do strateških.«

»Ljudi ne boš spremenil s kratko vsebino«

Nastja Mulej zase pravi, da ne izvaja webinarjev, ampak tako imenovani trening možganov preko platforme Zoom. Gre za daljši sklop delavnic na posamezno temo – od treh 90-minutnih do 29 enournih srečanj.

Za izobraževanja se je odločila iz več razlogov.

Za posameznike: »Trening možganov pomeni, da začneš ti obvladovati svoje misli, sicer tvoje misli obvladujejo tebe – v teh časih moramo ljudem pomagati, da se ne prepustijo občutku nemoči, ampak da jih opolnomočim, da so sami gospodarji svojih misli in s tem svoje usode. Hočem jim pomagati, da dobro izkoristijo svoj čas, da se naučijo nekaj življenjsko pomembnega in da lahko stopijo po fazi samoosamitve na svojo lastno pot.«

Za ljudi iz podjetij: »Da lahko več ljudem pokažem, koliko večji napredek je, če treniramo redno, v primerjavi z enkratnimi dogodki. Z razmišljanjem je kot z učenjem inštrumenta ali športa. Enkrat ni nobenkrat, potrebno je redno delo. A žal v večini podjetij mislijo, da bomo ljudi lahko spremenili z neko kratko zabavno vsebino o kreativnosti. Seveda jih ne. Lahko jih zabavamo, a za resno spremembo razmišljanja, posledično komuniciranja, posledično obnašanja ter posledično navad in odnosa pa potrebujejo reden trening.«

Za sebe: »Zato da imam jaz fokus – na začetku je namreč kazalo, kot da bomo ostali vsi čisto brez – tako rekoč vse načrtovane delavnice za marec in april so mi odpadle, tako pa sem najprej nameravala izvesti dve temi, potem pa sem zaradi navala dodala še dve in zdaj še peto. Za enourno izvedbo porabim dve uri in pol – eno uro za pripravo, ker je na daljavo le drugače kot v živo, eno uro za izvedbo in pol ure za vprašanja in urejanje na strani. Torej – tako sem mislila na začetku – bom tudi jaz vsak dan lepo trenirala, torej brusila svojo motiko ali sekiro, katera že primerjava vam je ljubša.«

Za denar: »Trening možganov vodim po de Bonovih knjigah, ki sem jih prevedla in izdala. Tako da je vstopnica na moj trening vsaj ena de Bonova knjiga. Sicer pa na začetku ni bilo okusno ponujati treninga čisto brezplačno, ker so bili ljudje preveč prestrašeni. Do konca meseca se bodo navadili na tovrstna izobraževanja in bodo zanje pripravljeni tudi plačevati, čeprav verjetno manj kot za tista v živo.«

Za boljši svet: »Svet, v katerem znajo ljudje razmišljati s svojo glavo – namerno (ne ad hoc), osredotočeno, ne zmedeno; celovito, ne enostransko; konstruktivno, ne kritično; kreativno, ne rutinsko; timsko (ne solistično) … je svet, v katerem bi želela živeti in (so)ustvarjati. Zato ga pomagam uresničevati.«

»Odprt pogovorin zavedanje, da v tem nismo sami«

V agenciji Squareme se po besedah vodij produkcije Sebastjana Oblaka in Luke Štigla sicer ukvarjajo z vsemi vrstami video produkcije,vključno s trenutno bolj aktualnimi prenosi v živo, podkasti in livestreami, webinarjev pa se tokrat lotevajo prvič. »Zato za zdaj še nimamo občutka za povprečno število udeležencev, ki jih lahko pričakujemo, ali za primerjavo z udeležbo na seminarjih v živo,« pojasnjuje Oblak.

Do ideje serije webinarjev SquarANTENA so prišli, ko so se, tako kot številna druga podjetja znašli v tej nenavadni situaciji, zaradi katere se jim je kot video produkciji ustavila večina poslov in jih postavila pred številna vprašanja in izzive. »Seveda si vsi želimo konkretnih odgovorov in napovedi, kaj nam bo prinesla negotova prihodnost. Zato smo se odločili, da na sproščene klepete povabimo kredibilne ljudi iz stroke in z njimi predebatiramo vsa vprašanja, ki se nam v tem času porajajo. Da bomo med temi pogovori našli konkretne rešitve, seveda ne moremo obljubiti, lahko pa vsem v podobni situaciji ponudimo vsaj odprto debato in zavedanje, da v tem nismo sami,« je povedal Štigl. Ob tem dodaja, da je to tudi priložnost za njih kot podjetje, da med tem časom ne »gledajo le v strop« in čakajo, da vse mine in ohranijo vsaj virtualen stik z našimi naročniki. »Ker je naš glavni namen predvsem ljudjem in podjetjem, ki se v tem času soočajo s podobnimi poslovnimi izzivi, ponuditi uporabne vsebine prek strokovnih pogovorov, se nam ne zdi primerno, da bi morali za to tudi plačevati. Sicer pa so za kakovostne, uporabne in zanimive vsebine ljudje sigurno pripravljeni plačati, lep dokaz za to je na primer Masterclass,« sklene Oblak.