kickstarter
Aktualno

V Slovenijo prihaja Kickstarter

Platformo za množično financiranje Kickstarter Slovenci dobro poznamo, saj je na njej zbiralo sredstva že več kot dvesto slovenskih podjetij.

Doslej so slovenski projekti za nastop na tej platformi potrebovali podjetje, registrirano v ZDA, septembra 2020 pa s pomočjo lokalnih partnerjev, ustanoviteljev največje slovenske skupnosti za množično financiranje – Slovenia Crowdfunding Meetup (SCF), Kickstarter prihaja tudi v Slovenijo.

Kickstarter je luč sveta ugledal 28. aprila 2009, njihovo poslanstvo vse od takrat pa je, da želijo pomagati pri realizaciji kreativnih projektov. Hkrati deluje kot 'Public benefit Company', kar pomeni, da del dobička vsako leto nameni za dobrodelne namene ali v dobro lokalne skupnosti. Od začetka do danes je projekte, predstavljene na tej platformi, podprlo več kot 18 milijonov ljudi, ki so prispevali 5,2 milijardi dolarjev. Uspešno so podprli več kot 185.000 projektov, od tega tudi 219 slovenskih. Kot je navedeno na spletni strani kickstarter.com, so Slovenci s svojimi projekti prepričali več kot 80.000 ljudi z vsega sveta, da nam pomagajo uresničiti naše vizije. Od tega je bilo 43 % projektov uspešnih, kar postavlja slovenske projekte nad globalno povprečje, ki je 37 %. Tri najbolj priljubljene kategorije, v katerih Slovenci najraje lansiramo projekte, so dizajn, tehnologija in igre, smo pa aktivni v več kot 48 različnih podkategorijah – od umetnosti, glasbe in hrane do knjig in elektronike.

Prvi uspešen slovenski projekt so bili inovativni LLstoli, ki jih je oblikoval takratni študent arhitekture Luka Ločičnik. Zanje je 106 donatorjev leta 2012 prispevalo skoraj 22 tisoč dolarjev. Med prvimi in tudi najuspešnejšimi je Niko Klanšek, ki je leto kasneje z idejo za pametno kolo FlyKly Smart Wheel zbral več kot 700 tisoč dolarjev.

ll stoli

Kickstarter ti vedno odpre nove priložnosti

Čeprav naj bi veljalo prepričanje, da se na splošno zelo malo projektov po Kickstarterju razvije v podjetja, ki še vedno delujejo, to ni pravilo. Eno izmed tistih, ki so se uveljavili kot uspešno podjetje, je Equa. Prvič so se na tej platformi predstavili konec leta 2014 s kavno skodelico Goat Mug, ko jim je več kot 10.000 ljubiteljev kave namenilo več kot 450.000 dolarjev sredstev. Dve leti kasneje so zaključili uspešno kampanjo za pametni aparat za pripravo kave Gina, leta 2018 pa so predstavili inovativno pametno stekleničko, ki s svetlobnimi signali opozarja na pitje vode. Za cilj kampanje so si zastavili 50.000 ameriških dolarjev, kar so dosegli skoraj v enem dnevu. V manj kot eni uri po objavi so zbrali več kot 13.000 dolarjev, projekt pa je podprlo več kot 200 ljudi.

»Naše izkušnje s Kickstarterjem so več kot odlične. Kickstarter ti namreč vedno odpre nove priložnosti, ki jih ne pričakuješ, in ravno v tem je čar. Z njegovo pomočjo pridobiš specifično, do neke mere tudi drugačno publiko, ki je zahtevna in drugačna, a podpira inovativne, drzne zgodbe. In prav ta publika je tista, ki jo izven same platforme težko dosežeš,« je za MM povedal direktor Anže Miklavec. Pravi, da so s pomočjo Kickstarterja skozi dosedanje kampanje spoznali dragocene dolgoročne partnerje, s katerimi delajo še danes: »Preko platforme smo stkali vezi tudi z japonskim in kitajskim distrubuterjem, ki bi jih sicer težko dosegli, obenem pa so nas tam opazile tudi določene trgovine, s katerimi sodelujemo že vse od takrat. Kickstarter mogoče na prvi pogled deluje kot platforma za kreativne projekte, a za nas predstavlja dolgoročno zgodbo, ki se po končani kampanji šele dobro začne.«

miklavec

Ne le finančna vzpodbuda, ampak tudi testiranje trga

Miklavec dodaja, za Kickstarter zanje ne prestavlja (le) finančne spodbude, ampak prvenstveno testiranje trga in samega izdelka pri ljudjeh, ki podprejo izdelek še pred njegovim lansiranjem. »Kickstarter skupnost je zelo aktivna v komentiranju, svetovanju in deljenju zgodbe med svojimi prijatelji in znanci, zato je zelo dobro začetno izhodišče za vstop na trg,« je prepričan. Meni, da je ta plaftorma zato odlična priložnost za vse, ki želijo izpostaviti in/ali predstaviti svoj projekt ali izdelek ljudem še pred samim lansiranjem, hkrati pa opozarja, da je sama Kickstarter kampanja šele začetek vsega, kar sledi: »Osebno bi vsakega, ki ima željo, spodbudil k sami udeležbi. Istočasno se je treba zavedati, da tudi ko enkrat predstavimo projekt na platformi, moramo razmišljati, kako sam projekt ali izdelek še bolje predstaviti, zastaviti dolgoročne cilje in strategijo za vse nadaljnje korake. Še posebej to velja za projekte ali izdelke, ki so primerni za mednarodni trg.«

equacare

Equa se razvija ves čas. Njihova novost so trajnostni izdelki za nego telesa in doma Equacare.

»Globalno navdušenje že dalj časa vztrajno pada«

To, da Kickstarter prihaja v Slovenijo, Anže Miklavec vidi kot nekaj pozitivnega. Prepričan je, da bo odslej tam predstavljenih še več slovenskih podjetij, saj za vstop na platformo ne bo več potreben predstavnik v tujini. Po drugi strani so nekateri poznavalci tega področja mnenja, da se v zadnjih letih začetni namen platforme nekoliko izgublja. Eva Matjaž, raziskovalka in programska vodja Poligona, ki skupaj z Lukom Piškoričem velja za slovensko pionirko razvoja 'coworking' in 'crowdfunding' kulture v Sloveniji, pravi, da imajo tako izdelki kot tudi platforme omejen življenjski cikel.

eva matjaž

Meni, da Kickstarter k nam prihaja pozno, v času, ko globalno navdušenje nad konceptom množičnega financiranja in tudi specifično platformo že dalj časa vztrajno pada. »Ključni razlogi za vse manjšo priljubljenost množičnega financiranja so, da to že dobrih pet let ni več poceni orodje za podpiranje idej malih ustvarjalcev, ampak danes za uspešno kampanjo potrebuješ zajeten kapital za plačane oglase in brez najema crowdfunding agencij so možnosti uspeha res majhne. Zato ni presenetljivo, da za najuspešnejšimi kampanjami danes večinoma stojijo močni investitorji. Na kratko, od osnovne ideje Kickstarterja izpred desetletja, da ti kot nadarjenemu ustvarjalcu omogoča, da se z minimalnim vložkom lahko predstaviš svetu, ni praktično ostalo nič. Zagotovo pa je dobro, da Kickstarter končno omogoči direktno prijavljanje projektov na platformo tudi Slovencem, saj je bila v preteklosti za Slovence pogosto edina možnost, če so želeli na Kickstarter ta, da so se dogovorili z nekom, ki je imel podjetje v ZDA, kasneje tudi v raznih evropskih državah, ki pa so jim običajno zaračunavali 5 odstotkov posredniške provizije od zbranega zneska,« pravi Matjaževa.

Prihod platforme pozdravlja tudi SPIRIT Slovenija

S tem, da navdušenje nad platformo upada, se verjetno ne bi strinjali na Kickstarterju, kjer so letos praznovali kar dva posebna mejnika. Poleg tega, da so uporabniki zbrali že več kot 5 milijard dolarjev sredstev, so sporočili, da je bil letošnji maj najbolj uspešen mesec vseh časov v smislu zbranih sredstev na platformi Kickstarter.

Prihod platforme v Slovenijo pozdravlja tudi agencija SPIRIT Slovenija, kjer pravijo, da je ta poteza nedvomno dobrodošla spodbuda mladim zagonskim podjetjem pri predstavitvi, testiranju in pridobivanju sredstev za realizacijo njihove podjetniške ideje oziroma projekta. Obenem tudi sami izvajajo vrsto aktivnosti in programov za spodbujanje podjetništva. »Ti so namenjeni podpori posameznikov s poslovno idejo, spremljanju novoustanovljenih podjetij in krepitvi njihovih kompetenc za uspešno rast in razvoj ter za njihovo preživetje na dolgi rok. K doseganju višje dodane vrednosti največ prispevajo inovativna in rastoča podjetja, ki jim na agenciji ponujamo finančne spodbude in programe za krepitev kompetenc v podjetjih. Da bi dosegli večje število podjetnih in inovativnih posameznikov oziroma podjetnikov po vsej Sloveniji, sofinanciramo tudi aktivnosti podporne mreže tako imenovanih subjektov inovativnega okolja (mreža SIO), v katero je vključenih 20 inkubatorjev in tehnoloških parkov. Ti spodbujajo nastajanje novih podjetij, zlasti tistih, ki so pomembna za večjo konkurenčnost, višjo dodano vrednost in enakomernejši regionalni razvoj podjetništva. Preko te mreže inovativnim posameznikom in 'startup' ter 'scale up' podjetjem zagotavljamo brezplačno svetovanje, podporo pri oblikovanju in presoji poslovne ideje, oblikovanju poslovnega modela in razvoju poslovanja, mentoriranje in aktivnosti za dvigovanje kompetenc,« pravi Mojca Skalar Komljanc, vodja programa SIO – subjekti inovativnega okolja na SPIRIT Slovenija, kjer so v prvi polovici leta 2020 preko SIO mreže inkubirali 417 zagonskih podjetij.

spirit slovenija

»Slovenci veljamo za podjeten in inovativen narod, kar dokazuje tudi vrsta slovenskih podjetniških projektov, ki so na svetovnih platformah za množično financiranje v zadnjih nekaj letih doživeli velik uspeh,« pravi Mojca Skalar Komljanc iz agencije SPIRIT Slovenija.

Intervju

a1
24. 09. 2020

Po mnenju Matjaža Vračka, direktorja prodaje zasebnim uporabnikom v A1 Slovenija, se bo…

luka bajs
21. 09. 2020

Luka Bajs, kreativni direktor v agenciji Grey Ljubljana, ki je že drugič zapored prejel…

supernova rudnik
09. 09. 2020

Čez nekaj ur bodo predstavniki Supernove Group tudi uradno položili temeljni kamen, ki…

Naši avtorji