pivo
Aktualno

Slovenski pivovarji v povprečju s 30- do 50-odstotnim padcem prodaje

Za pivovarsko panogo, predvsem male pivovarne, so težki časi. Tudi v Sloveniji s spletno prodajo ne morejo nadomestiti izpada prihodkov zaradi zaprtja lokalov in restavracij. Kljub vsemu se ne predajajo.

Korona »potopila« Corono in globalno pivovarsko panogo

Februarja 2020 so si takrat še bolj ali manj nezaskrbljeni Evropejci in Američani na spletu da(ja)li duška z memi, v katerih je bilo v središču zbadljivk priljubljeno mehiško pivo Corona. Družbena omrežja so bila (in so do neke mere še vedno) polna sebkov mladenk in mladeničev, ki so ob citatih »I have a case of Corona« (iz angleščine ga lahko prevedete kot »okužen sem s koronavirusom« ali pa »imam zaboj piva Corona«) nazdravljali s prepoznavno 0,33-litrsko steklenico. Veliko ljudi je pivo dejansko zamenjevalo s pivom, marsikdo je pozival k bojkotu.

Sledilo je presenečenje – 1. aprila 2020 je oglaševalski portal AdAge na podlagi Nielsenovih podatkov poročal, da se je v zadnjem tednu marca prodaja piva Corona v ZDA (enem od njegovih najpomembnejših trgov) povečala za 50 odstotkov. Nato pa je vrag kmalu vzel šalo. V nekaj dneh se je situacija po svetu zaostrila. Proizvodnjo Corone so skupaj s sestrskimi znamkami prekinili. Podobne usode so bili deležni vsi pivovarji.

Globalno se poraba alkohola znižuje, piva pa povečuje

Po ugotovitvah raziskave portala Researchandmarkets.com so bila pred pivovarsko industrijo sicer zelo spodbudna leta. Globalni trendi kažejo na manjšo porabo alkoholnih pijač, a po drugi strani se povečuje poraba piva. Posledica tako imenovane »premiumizacije« je premik od kvantitete (količine) h kvaliteti (kakovosti) in butičnim pivovarnam, ki so se v velikem številu pojavile tudi pri nas. V okviru tega so aktualni trend nizko- ali brezalkoholna piva in butična (»premijska) piva. Leta 2015 so vrednost globalnega trga piva ocenjevali na 416 milijard evrov, leta 2019 na 505 milijarde  evrov. Leta 2025 naj bi ta številka presegala 593 milijarde evrov. No, na pol poti se je zgodila koronakriza, ki ne prizanaša niti slovenskim pivoarjem.

V Sloveniji nekateri tudi ob 90 odstotkov prodaje

Stanje, še posebej manjših slovenskih pivovarjev, je po besedah Alenke Lesjak, sekretarke Združenja slovenskih pivovarn, res težko. Večina je namreč zelo vezana na prodajo v segmentu HoReCa in z razglasitvijo pandemije se je možnost prodaje skozi ta prodajni kanal popolnoma zaprla. Spletna prodaja je po njenih opažanjih še vedno v povojih. Številni pivovarji so se je sicer resno lotili, vendar je na ta način prodaje, četudi je še tako dobro pripravljen, potrošnika treba navaditi. »Seveda so posamezniki pri tem bolj ali manj uspešni, vendar ta del prodaje za zdaj še ne more zagotoviti obstoja pivovarn. Potrošnik se spreminja, te spremembe bodo gotovo vidne v prihodnjih letih,« ugotavlja.

Pivovarska panoga, s poudarkom na malih proizvajalcih piva se je po opažanjih Lesjakove znašla v razmerah, ki mnogim ne dajejo več priložnosti za preživetje. Po podatkih FURS-a je bilo konec oktobra 107 (31/8-2020-podatek FURS) trošarinskih zavezancev. Nekatere ocene kažejo, da drugega vala pandemije ne bo preživelo vsaj 30 odstotkov trošarinskih zavezancev za pivo. »Pivovarji so z zaprtjem države, posebej seveda z zaprtjem segmenta HoReCa in širše slovenskega turizma, praktično popolnoma zaprli svoja vrata. Prodaja se je za večino zmanjšala za več kot 90 odstotkov. Po navideznem preživetju po prvem valu epidemije so se v poletnih mesecih pivovarne spet začele prebujati. A le za kratek čas, spet so popolnoma zaprte, del prodaje v trgovinskem prodajnem kanalu že zdaleč ne pokriva niti osnovnih stroškov, digitalne prodaje pa praktično ni kljub velikim prizadevanjem in aktivni pripravi digitalne trgovine,« je zaskrbljena sogovornica.

Boj za preživetje

Ob tem dodaja, da v letošnjem izrednem letu lahko beležimo le malo mesecev, kjer se je prodaja piva lahko obdržala vsaj na približno enaki ravni kot leto poprej. Pivovarji lahko že zdaj ocenjujejo povprečni letni padec prodaje za 30 do 50 odstotkov: v takšnih pogojih po ocenah Lesjakove niti polovica pivovarjev ne bo preživela. Že v tem trenutku namreč ni več mogoče obdržati delovnih mest. »Kljub državni pomoči podjetjem, s katero so lahko vsaj začasno za svoje zaposlene urejala čakanje na domu, je odpuščanje neizbežno. Osnovni  stroški  za vzdrževanje sistema pivovarne v mirovanju so še vedno visoki in brez prihodkov pravzaprav neobvladljivi in jih številne pivovarne me morejo več pokrivati. Pivovarne ni mogoče popolnoma zapreti, fermentacija in zorenje piva zahtevata stalno skrb in prisotnost vsaj kontrole procesov ne more zastati,« poudarja sogovornica.

Prodaja izdelkov na lokaciji (t. i. take-away), pošiljanje digitalnih naročil, ne glede na bistveno manjši obseg, enako zahteva dosegljivost in aktivnost ne glede na minimalni obseg prodaje. Vse to zahteva delovno silo, ki je ni mogoče več plačati za opravljeno delo. »Nedopustno je, da pivovarji ne morejo zapreti niti svojih odprtih računov do HoReCe: ko se je gostinski prodajni kanal zaprl, prilivov s strani gostincev ni bilo več, odprte so številne terjatve, ki jim ni videti roka plačila.  Pivovarji so bili enako zaprti od države takoj, ko se je zaprla HoReCa. Vendar so jim kratene enake pravice, kot jih je deležna HoReCa, najsi bo to iz naslova pridobivanja ali olajšav pri posojilih ali pa pri pridobivanju nepovratnih subvencij. Pivovarji želijo partnerstvo, vendar so v tem trenutku v resni stiski in v boju za preživetje. Proaktivnost je izgubila moč, pomoč je potrebna takoj,« opozarja Lesjakova.

Kljub težkemu položaju ostajajo aktivni

Lesjakova za konec navaja še več argumentov, zaradi katerih je položaj slovenskih pivovarjev težak, a vendar ostajajo aktivni. Po njenih besedah si aktivno prizadevajo ponovno prebuditi svojo in povezane panoge in ob tem ostati zvesti vsem partnerjem, transparentni za potrošnika:

  • »Pivovarji plačujejo trošarine, ene največjih v Evropi: tega bremena polnjenja državne blagajne ne bodo več zmogli sami: potrebna je oprostitev plačila trošarin do okrevanja in v prihodnjih letih znižanje trošarin na alkohol v pivu. »Razlika se lahko potencialno prenese tudi na vse ostale alkoholne pijače (…) Trošarine so enostaven in pregleden instrument za vse alkoholne pijače in jasno uredijo tudi sivi trg alkohola
  • »Slovensko pivo je visoke kakovosti, lahko se kosa z vsemi svetovnimi pivi v svoji odličnosti in predanosti, inovativnosti, odgovornosti in srčnosti pivovarjev. Pivovarji se praktično do zdaj niso bili deležni državne pomoči pri promociji piva. V pričakovanju leta 2021 potrebujejo pomoč, da se bodo lahko predstavili tudi kot pomemben del gastronomske ponudbe Slovenije, razvijajo nove povezovalne promocijske projekte.«
  • »Pivovarji so proaktivni s prostovoljnim označevanje sestavin, kmalu bodo podpisali zaveze za prostovoljno navedbo energijske vrednosti in odgovorno in transparentno ponudili potrošniku, zavzemajo se za odgovorno uživanje alkohola, na vseh področjih poskušajo biti odgovorni do okolja in družbe od optimizacije procesov do solidarnosti do družbe. Želijo delati partnersko in povezovalno
  • »Pivovarji potrebujejo pomoč takoj, da bo delež zaprtih pivovarn čim manjši, da se bo slovensko pivo lahko še naprej razvijalo tako kot v zadnjih nekaj letih.«

Intervju

ŽZZ
25. 03. 2024

Rubrika Življenje z znaMMkami je ena najbolj branih v MM-u, zato jo objavljamo tudi na…

mancakrnel
23. 03. 2024

Umetna vs. človeška inteligenca, to je zdaj (najbolj pereče) vprašanje. Tudi o tem smo se…

Umetna inteligenca ni tako zelo nov pojav. Generične vsebine, generični oglasi, generični ljudje, generično pisanje – to morda najtežje prenašam –,…

Rašula
23. 03. 2024

Z dr. Jeleno Rašula, strokovnjakinjo za digitalni marketing, ki je pred dobrim letom…

»Bati se umetne inteligence je zame tako, kot bi se pred leti bala digitalnega marketinga, ker transparentno pokaže rezultat vseh kampanj in oceni…

Naši avtorji