Slovenska zelena oaza sredi puščave

Slovenija se mednarodnim obiskovalcem – v pol leta jih na razstavi pričakujejo kar 25 milijonov – predstavlja kot trajnostna država, ki svetu »sporoča zgodbo o zeleni in pametni deželi v srcu Evrope«, kot poetično navajajo organizatorji slovenskega nastopa v Dubaju.

Svetovna razstava Expo Dubaj v svojem imenu nosi letnico 2020, saj bi se morala odviti že pred letom dni, a je organizatorjem načrte prekrižal koronavirus, zato so jo bili prisiljeni prestaviti. Ker pa covid-19 še vedno kroji življenje na planetu, Expo tudi letos še ne bo zaživel v vseh svojih razsežnostih. Kljub temu, da se na njem uradno predstavlja 192 držav (na površini, primerljivi z našim Velenjem, kar slovenski organizatorji radi izpostavijo), pa je kar nekaj paviljonov ob našem prihodu še samevalo. Nekatere države so jih namreč le postavile, svojih predstavnikov pa v njih še nimajo, saj čakajo, da se ukrepi proti širjenju covida-19 še malce bolj sprostijo. Tudi slovesnost, ki so jo organizatorji pripravili 30. septembra, dan pred uradnim odprtjem Expa, in na kateri je nastopila vrsta svetovno znanih glasbenikov, med njimi italijanski tenorist Andrea Boccelli, britanska pevka Ellie Goulding in kitajski pianist Lang Lang, je v živo potekala v močno okrnjenem obsegu, so si jo pa zato zainteresirani lahko brezplačno ogledali v virtualni obliki.

Slovenski paviljon na odlični lokaciji

Slovenski paviljon je bil med tistimi, ki so se odprli po načrtu, torej že na prvi oktobrski dan. Obiskovalci ga težko zgrešijo, saj je umeščen povsem ob vhodu v trajnostni segment (Expo je sicer razdeljen na tri tematike, poleg trajnosti sta to še mobilnost in priložnosti). Ob našem prihodu se tam še ni trlo obiskovalcev, kar je bilo zaradi vročine, ki je že dopoldne presegla 38 stopinj, tudi pričakovano. Največ obiskovalcev si na Expu sicer obetajo od konca novembra naprej, ko se bodo temperature začenjale umirjati. Vročina je nekaj zagat povzročila tudi snovalcem slovenskega paviljona, ki ga krasi zelena fasada, v katero je vsajenih 45 tisoč sadik rastlin, saj so jo morali skrbno vzdrževati že zadnjih nekaj mesecev, odkar so ga postavili. Paviljon sicer zbuja pozornost tudi z leseno streho, ki je v celoti izdelana iz slovenskega lesa, in dvema bazenoma z vodo, polnima snežno belih kamnov, ki obdajata vhod vanj. Pod zasnovo paviljona se podpisujeta arhitekta Robert Klun in Sandi Pirš s sodelavci, zgradilo pa ga je podjetje Riko v sodelovanju s številnimi podizvajalci iz Slovenije in tujine.

Arhitekt Robert Klun, soavtor idejne zasnove slovenskega paviljona, je prepričan, da je Slovenija s svojimi trajnostnimi rešitvami lahko zgled zalivskim državam.

V paviljonu najprej naletimo na njegovega direktorja Jurčka Žmauca, ki nas pospremi po notranjosti slovenske hiše. V pritličju nas najprej opozori na dva ločena prostora, t. i. showroom, namenjen predstavitvi slovenskih podjetij, in interaktivno sobo, ki zaradi strogih ukrepov sicer lahko sprejme le pet ljudi in v kateri multimedijska predstavitev vabi k igrivemu poglabljanju znanja o Sloveniji, od slovenskih športnikov do zgodovinskih jeder slovenskih mest. Obiskovalci se s slovenskimi zgodbami lahko spoznajo tudi na brvi, ki vodi v notranjost paviljona. Tam lahko na interaktivnih zaslonih odkrivajo podobe naše dediščine, inovacij in turističnih destinacij. Kot nam je povedal Žmauc, so za vse interaktivne vsebine in zaslone poskrbeli v novogoriškem podjetju Arctur.

Interaktivna soba v pritličju paviljona.

Slovenski paviljon so idejno zasnovali v arhitekturnem biroju Magnet Design, zgradilo pa ga je podjetje Riko.

Nato se povzpnemo v prvo nadstropje, ki ga tvorita dve sobi, t. i. green in smart room, v katerih sta na ogled dve 360-stopinjski projekciji Slovenije, ki so ju zasnovali posebej za Expo 2020. V zeleni sobi se odvijajo posnetki narave, kulture in trajnostno naravnanega turizma Slovenije, v pametni sobi pa obiskovalci spoznavajo dosežke prebojnih slovenskih podjetij. Drugo nadstropje pa je v celoti namenjeno poslovnim srečanjem slovenskih podjetij in protokolarnim dogodkom. Kot nam še pove Žmauc, slovenski paviljon v svoji celovitosti najbolj zaživi, ko se stemni, saj je takrat povsem osvetljen in napis I Feel Slovenia odseva v vodi. »Že zdaj opažam, kako radi se obiskovalci slikajo ob našem paviljonu, kar pomeni, da bodo te slike zaokrožile po vsem svetu,« je zadovoljen direktor slovenskega paviljona.

Slovenskim podjetjem pomagajo odpirati vrata

V Slovenskem poslovnem središču v drugem nadstropju paviljona se srečamo z Maticem Volkom, generalnim komisarjem Slovenije za Expo 2020. Kot nam pove uvodoma, je dubajski Expo precej drugačen od prejšnjega, ki je bil leta 2015 v Milanu, v prvi vrsti seveda zaradi covida-19, saj razstavo spremljajo strogi ukrepi. »Dogodki, ki jih bomo organizirali, bodo sicer manjši, a zato bolj pristni. Temu smo prilagodili naš celoten program, ki bo zelo ciljno usmerjen. Smo ena od redkih držav z izrazito poslovnim programom, saj ima večina drugih držav le predstavitve za splošno javnost.

Slovenska predstavitev pa je dvodelna – v pritličju in prvem nadstropju je namenjena individualnim obiskovalcem, kjer jim predstavimo naravne lepote Slovenije in prebojne dosežke slovenskih športnikov in podjetij, v drugem nadstropju, kjer se pogovarjava, pa je v celoti posvečena poslovnim srečanjem,« pripoveduje Volk.

Zainteresiranim podjetjem so ponudili dva različna paketa, podjetniškega, ki je namenjen podjetjem, ki naslavljajo končne kupce, in poslovnega, za katerega se lahko odločijo podjetja, ki delujejo na medorganizacijskem trgu. »V tem trenutku imamo prijavljenih približno 150 slovenskih podjetij, ki bodo v naslednjih šestih mesecih prišla v Dubaj. Vsako podjetje se bo na slovenskem paviljonu predstavljalo po en teden, pri čemer so se glede na svoje dejavnosti porazdelila v enajst tematskih sklopov,« pravi Volk. V tednu našega obiska je bila rdeča nit podnebje in biotska raznovrstnost, do 31. marca 2022 pa se bodo zvrstili še tematski sklopi vesolje, razvoj mest in podeželja ter pametne zgradbe, tovarne prihodnosti in razvoj materialov, digitalizacija in umetna inteligenca, potovanja, povezovanje in mobilnost, trajnostni razvoj, tehnologije in les, zdravje in dobro počutje, prehrana in kmetijstvo, kulturne in kreativne industrije ter voda.

»Naša naloga je, da podjetjem pomagamo odpirati vrata in zagotavljamo stike ter v sodelovanju z njimi organiziramo poslovne dogodke,« dodaja Volk. Po njegovih besedah so organizatorji Expa vzpostavili poslovno platformo, v katero se lahko vpišejo podjetja, sistem pa nato zazna, ali so si med seboj kompatibilna in si lahko na ta način tudi sama organizirajo sestanke.

Matic Volk, generalni komisar slovenske predstavitve na Expu v Dubaju, še posebej izpostavlja izrazito poslovno naravnanost slovenskega nastopa. V ta namen so v drugem nadstropju paviljona vzpostavili poslovno središče, kjer bodo potekali poslovni dogodki in sestanki podjetij.

Ne stavijo le na lepo zunanjost, temveč tudi na kakovosten program

Na vprašanje, kako je zadovoljen s samo izvedbo projekta slovenske predstavitve v Dubaju, Volk odgovarja: »V prvi vrsti moram izpostaviti ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, predvsem pa ministra Zdravka Počivalška, ki se mu vidi, da izhaja iz gospodarskih vod in razume pomen sodelovanja na tovrstnih dogodkih. Slovenija je bila namreč tretja po vrsti med 192-imi državami, ki je leta 2016 podpisala pristopni sporazum. Tako hitra priključitev nam je omogočila, da smo dobili lokacijo, ki je resnično nekaj posebnega. V sodelovanju z Magnet Designom in Rikom smo dobili paviljon, ki nam ga številne države lahko le zavidajo. Verjamem, da bomo lepo zunanjost znali povezati s kakovostnim programom. Naš cilj je, da bi se Slovenija tudi dolgoročno pozicionirala v tem delu sveta.«

Dan pozneje, 2. oktobra, je sledila tudi uradna otvoritev slovenskega paviljona, na kateri smo ministra Počivalška vprašali, kaj si lahko Slovenija obeta od predstavitve v Dubaju. »Expo je vedno priložnost za predstavitev na eni strani držav, na drugi strani pa podjetij. Expo 2020 v Dubaju je še posebej pomemben za slovenska podjetja zaradi tega, ker je to prvi Expo v arabskem svetu, pri čemer želimo našim podjetjem omogočiti stik z azijskim, afriškim pa tudi južnoameriškim trgom. Expo predstavlja možnost tudi za politične stike med posameznimi državami, ki v različnih delih sveta različno podpirajo in prispevajo k temu, da se podjetja lahko uveljavijo na drugih trgih,« je povedal za MM.

Na poti v trajnostno prihodnost

Kot smo se lahko prepričali tudi sami, je Slovenija na dobri poti v trajnostno prihodnost. O tem ne dvomi niti arhitekt Robert Klun, s katerim smo se prav tako sestali v Dubaju. »Trajnost je v zalivskih državah velik izziv. Verjamem, da jim lahko Slovenija zaradi svojih naravnih danosti kot tudi samih materialov, ki jih ima, predstavlja dobrodošlo rešitev,« nam je povedal.

Med prvimi slovenskimi podjetji, ki so se predstavila na Expu, je bila tudi Steklarna Hrastnik, ki se ponaša s tehnološko napredno proizvodnjo prvega brezogljičnega stekla na svetu in s tem prvo trajnostno steklenico na svetu. Kot so ob tej priložnosti zapisali pri Spiritu Slovenija, najbolj trajnostna steklenica na svetu ni le pokazatelj preboja za Steklarno Hrastnik, temveč predvsem dokaz, da je prehod v trajnostno naravnanost mogoče izvesti tudi na energetsko intenzivnih področjih.

Steklarna Hrastnik je na slovenskem paviljonu predstavila prvo trajnostno steklenico na svetu.

Tudi predstavniki drugih podjetij, s katerimi smo se srečali na Expu, si od razstave veliko obetajo. V neuradnih pogovorih so nam sicer zaupali, da bi si na slovenskem paviljonu želeli še več tujih poslovnežev, saj so se dogodkov v prvih nekaj dneh večinoma udeleževali Slovenci. A verjetno so to le začetni porodni krči, ki bodo do 8. februarja 2022, ko bo na Expu slovenski nacionalni dan, že preteklost.

Med najbolj prepoznavnimi značilnostmi slovenskega paviljona sta zelena fasada in lesena streha, v celoti izdelana iz slovenskega lesa.

Slovenski paviljon še posebej zasije v večernih urah.

Lahko smo ponosni

Na slovenskem paviljonu je bilo v sklopu prve gospodarske delegacije prisotno tudi podjetje Magneti Ljubljana. Kot pravi njihova predstavnica, vodja projektov dr. Milana Karajić (na fotografiji), so imeli zahvaljujoč Spiritu Slovenija kar nekaj sestankov in srečanj s podjetji iz Malezije, Indije in Madžarske. »Malezija, na primer, je za nas izredno zanimiva zaradi surovin, ki jih potrebujemo. Pogovarjali smo se tudi s proizvajalci električnih avtobusov in tovornjakov, ki prav tako potrebujejo trajne magnete,« je povedala. Ob tem je dodala, da smo lahko ponosni na slovenski paviljon, saj je »fantastično poudarjeno, kako zelena dežela je Slovenija, kako pri nas živimo in kako stremimo k zelenem, pametnem in digitalnem gospodarstvu«.

Milana Karajic, vodja projektov iz podjetja Magneti Ljubljana, pred slovenskim paviljonom

Za turistično zavarovanje ekipe Marketing magazina v Dubaju je poskrbela zavarovalnica Generali.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, november 2021, #485. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.