Slovenija v enem letu s 4.800 prebivalci več – rast le na račun priseljevanja

Po podatkih, ki jih je SURS objavil 29. januarja 2026, je imela Slovenija 1. oktobra 2025 natančno 2.133.852 prebivalcev. To je 4.800 ljudi več kot leto prej, ko je bilo 1. oktobra 2024 zabeleženih 2.129.052 prebivalcev. 

Podatek je za marketinško-komunikacijsko stroko zelo pomemben, ker nam pove, koliko potenciala ima država po novem na področju potrošnje, gledanosti in branosti medijev, po drugi strani pa tudi potreb po prebivališčih in ostalih osnovnih potrebah.

Povečanje na račun »pozitivnega selitvenega prirasta«

Letno povečanje med oktobrom 2024 in oktobrom lani v celoti izhaja izključno iz »pozitivnega selitvenega prirasta«. V tretjem četrtletju 2025 se je število državljanov Republike Slovenije zmanjšalo za nekaj več kot 300 oseb, medtem ko se je število tujih državljanov povečalo za skoraj 3.200.

Delež tujcev v celotni populaciji je narasel z 9,9 % (oktober 2024) na 10,4 % (oktober 2025). Podobni trendi so bili opazni že v prejšnjih letih: priseljevanje, predvsem iz držav zunaj EU, kompenzira negativni naravni prirast.

Naravni prirast, torej rojstva minus smrti, ostaja globoko negativen – v zadnjih letih okoli -2,2 na 1.000 prebivalcev. Razlogi so dobro znani: nizka rodnost, staranje prebivalstva in visoka pričakovana življenjska doba.

Brez neto priseljevanja bi se število prebivalcev v Sloveniji v zadnjem desetletju močno zmanjšalo. Selitveni prirast pa dosega okoli 5,4 na 1.000 prebivalcev, kar je glavni motor rasti.

Rast se bo v prihodnjih letih umirila ali celo obrnila v padec

Demografski premik prinaša pomembne posledice. Na trgu dela priseljenci zapolnjujejo primanjkljaje v poklicih, kot so gradbeništvo, zdravstvo, gostinstvo in osebne storitve, kjer domači delovni kontingent upada zaradi upokojevanja generacije »baby boom«. Število delovno aktivnih državljanov Slovenije se zmanjšuje, kar povečuje pritisk na socialni sistem in pokojninsko blagajno.

Kulturno in družbeno se Slovenija spreminja v bolj raznoliko družbo: večjezičnost, nove navade, vplivi na šolstvo in integracijo. Hkrati naraščajo izzivi, kot so stanovanjska stiska v urbanih središčih, pritisk na javne storitve in morebitne napetosti okoli integracije.

Po projekcijah SURS in UMAR se bo rast prebivalstva v prihodnjih letih verjetno umirila ali celo obrnila v padec, če se ne izboljšajo rodnost, zadrževanje mladih ali selektivne migracije. Ključni dejavniki so politika družinske podpore, privlačnost za kvalificirane priseljence in ukrepi proti odseljevanju mladih.

Slovenija torej raste, a ne zaradi domačega prebivalstva, temveč kljub njemu. To je opozorilo in hkrati priložnost za prilagoditev demografski realnosti 21. stoletja.