Radenska: Iz zelene zaveze je zrasel gozd

Nedavno so zasadil tudi »Maratonski gozdiček« s katerim so se poklonili izjemni tradiciji Maratona treh src, lokalni skupnosti in bolj zeleni prihodnosti. Le en dan je bil potreben, da so predstavniki Radenske, organizacijskega odbora Maratona treh src in občine Radenci složno prijeli za lopate in s skupnimi močmi zasadili nov gozdiček. Na mrzlo decembrsko jutro je tako na prej pustem pobočju, ki se vije ob delu slikovite proge Maratona treh src, zrastel »Maratonski gozdiček« – novi dom 600 hrastovih mladik, ki bodo spomladi v nebo že pognale zelene krošnje.

Akcija pogozdovanja za Radensko Adriatic ni prva in tudi ne zadnja. Lani so v Sloveniji in na Hrvaškem posadili že 20.000 dreves in do konca letošnjega leta jih nameravajo še enkrat toliko. »Tako kot drevesa in vse, kar je živo, rastejo tudi naši zeleni cilji. Še bolj pa me veseli, da drevesa sadimo skupaj – zaposleni, sokrajani in ljudje, ki nam je mar za prihodnost našega okolja in družbe,« je povedal Marián Šefčovič, direktor Radenske Adriatic.

Naravni spomenik, ki je nastal »od ljudi, za ljudi«

Posebnost »Maratonskega gozdička« je prav njegov nastanek. Zanj so svojo energijo in kilometre prispevali tekači letošnjega Maratona treh src, ki je zaradi epidemije že drugo leto potekal v okrnjeni, virtualni obliki.  Ta se seveda ne more primerjati z Maratonom treh src, kot ga poznamo, a prav z virtualno obliko je maraton lahko uspešno nadaljeval s tradicijo tudi v času, ko je svet obstal.

»Letos so tekači 2. virtualnega maratona s skupno pretečenimi kilometri kar 6-krat obkrožili Zemljo. Mi pa smo izpolnili obljube – kliniki Golnik smo donirali zeleno steno za boljši zrak v notranjih prostorih ter zasadili 100 dreves za vsak pretečen obseg Zemlje,« je povedal Boštjan Gerlec, predsednik organizacijskega odbora Maratona treh src.

V Radenski obljubljajo, da bo »Maratonski gozdiček« bo njihovi podpori rastel. Ne samo v višino, temveč tudi v širino. Želijo si, da postane prijeten kotiček za tekače in druge obiskovalce, ki se bodo vanj vračali na rekreacijo, sprostitev ali zgolj po spodbudno, zdravo življenjsko energijo, ki nam jo daje narava.

Zakaj potrebujemo še več gozdov?

»Slovenski gozdovi po letih naravnih ujm, intenzivne sanacije ter obnove poškodovanih gozdov prehajajo v novo obdobje, ki ga bodo zaznamovale predvsem podnebne spremembe,« je ob zasaditvi Maratonskega gozdička povedal mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki je že drugo leto sopotnik uspešne akcije Bolj zelena Slovenija. »V slovenskih gozdovih obnova večinoma poteka po naravni poti, kjer pa so gozdovi močneje poškodovani, jih obnavljamo s sajenjem sadik domačih gozdnih drevesnih vrst. Sodelovanje pri obnovi slovenskih gozdov skupaj z Radensko je primer dobre prakse in resnično cenimo njihovo skrb za prihodnost slovenskih gozdov,« je še dodal Logar.                     

Gozdovi so ključni pri blaženju podnebnih sprememb:

• Les deluje kot zbiralnik ogljika (drevesa pri svoji rasti vgrajujejo CO2), nadomešča pa tudi fosilna goriva ter materiale iz neobnovljivih virov.
• 40.000 dreves iz ozračja absorbira približno 800.000 kilogramov ogljikovega dioksida. Dodatnih 600 pa še približno 12.000 kilogramov.
• Gozdovi pokrivajo približno tretjino kopnega zemeljskega površja. Delež gozda v Evropski uniji je 42 odstotkov. Med državami članicami je po gozdnatosti Slovenija na visokem tretjem mestu z 58 odstotki gozda.

Več o pomenu gozdov na  www.srcnozajutri.si

Prispeva lahko vsak 

K bolj zeleni prihodnosti prispevamo na več načinov. Na košček zemlje ali v balkonska korita lahko posadimo cvetje ali medovite rastline, kjer žuželke najdejo pašo. Korak dlje stopamo s samooskrbo, saj lahko sadimo tudi semena in sadike, iz katerih bodo zrasla zelišča, zelenjava in sadje. Če pa posadimo drevo, poskrbimo, da bo s koreninskim sistemom dolga leta oskrbovalo zemljo, bogatilo biodiverziteto in nudilo zavetje številnim živim bitjem. Sadimo avtohtone vrste, saj s tem ohranjamo celoten ekosistem tak, kot ga je na milijone let razvijala narava.

Trajnostna misija Radenske Adriatic

Akcije, ki jih Radenska niza v Adriatic regiji, pričajo, da je odgovornost do okolja in ljudi prerasla okvire poslovne strategije. Postala je način življenja. V okviru akcije »Bolj zelena Slovenija« od vsake prodane vračljive steklenice Radenske že drugo leto del sredstev namenjajo za pogozdovanje in obnovo slovenskih gozdov. Podobno akcijo »Kap po kap - šuma« izvajajo na Hrvaškem. V epidemiji so ob zajezitvenih ukrepih so priskočili na pomoč gostincem. Na njihovo pobudo je bilo ustanovljeno Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Lokalno je obetavno, s ključnim ciljem varovanja voda, uvajajo pa tudi nove embalažne enote izdelane iz rPET (100 % reciklirane plastike). In končni cilj? Ogljična nevtralnost do leta 2030!

Članek (promocijsko besedilo) je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, december 2021, #486. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.