Producent
Aktualno

»Pogoj za dober izdelek je vedno kemija ekipe«

Tokrat smo se pogovarjali s predstavnikom mlajše generacije režiserjev televizijskih oglasov, Juretom Dostalom. Torej, z enim od tistih kreativcev, ki so si izkušnje nabirali ob zgodbah starejših kolegov o »zlati dobi« slovenskega oglaševanja.

Občutek adrenalina, ki živi še danes

Jure Dostal se snemanja svojega prvega oglasa zelo dobro spomni. To je bil oglas za franšizo Fresh v sodelovanju z agencijo AV Studio. »V glavnem smo snemali hrano. Spomnim se predvsem občutka adrenalina, ki se me še danes 'drži' na vsakem snemanju. Res je lepo, ko iz glave preneseš podobe v konkreten posnetek,« pravi Dostal.

Ko ga povprašamo, kateri pa so njegovi najuspešnejši oglasi, iskreno odgovori, da ne ve. Zanj so uspešni oglasi namreč tisti, ki gledalcu pustijo vtis in so opaženi v vizualni poplavi današnjega časa. Najbolj ga veseli, ko nekdo opazi oglas v njegovi režiji in ob tem doda, da je videti, kot da je bil posnet v tujini. »Zadnje čase ugotavljam, da me privlači bizarno, drugačno, ruralno. Takšne projekte snemam predvsem, ko naročnik pusti, da vizualni slog in režija ustvarita oglas. Velikokrat je takšen scenarij težko predstaviti na papirju. Gre za subtilne premike kamere, rigidnost igre, ki me privlači. Takšna sta oglasa 'Res slišite vse?' in '#HODL',« nam pove Dostal.

 »Ob večerih rad gledam stare oglase, ko je bila vizualna komunikacija na določen način še rigidna in ne tako nasičena, kot je po večini danes. Za vedno si bom zapomnil protikadilski oglas z Buddyjem Hackettom iz devetdesetih let prejšnjega stoletja,« navaja mladi režiser.

Omejitve so pri ustvarjanju lahko tudi prednost

Če za veliko režiserjev oglasov velja, da so najprej želeli snemati filme in jih je nato – hote ali nehote – »zaneslo« v oglaševalski svet, je sogovornik izjema, in to redka. Zase pravi, da je od vseh študentov svoje generacije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani (AGRFT) s tega vidika zares izstopal. Komercialno ga je vedno privlačilo bolj od nekomercialnega. A poudarja, da pri tem ne gre za denar. »Gre za to, da mi je kot avtorju večkrat lažje 'zapopasti' idejo, ki te na nek način omeji. Pri filmu začneš s praznim listom in brskaš po sebi. Pri 'komerciali' pa je takoj jasno, v katerem diapazonu se gibljemo. Hkrati brez filma ne morem in se vsake toliko vračam k svojim idejam. A le takrat, ko resnično močno čutim, da je ideja za film dobra.«

Pri sodelovanju z oglaševalskimi agencijami si sicer prizadeva sodelovati na osebni ravni. »Mislim, da je za režiserja komercialnih projektov ključno, da razume agencijo in preko njih naročnika. V osnovi delujem kot svobodnjak, a z nekaterimi produkcijskimi hišami gojim res lepo sodelovanje. Sam mislim, da je pogoj za dober izdelek vedno kemija ekipe. Vsi smo tu, da naredimo nekaj, kar izstopa.«

»Zadnje čase ugotavljam, da me privlači bizarno, drugačno, ruralno. Takšne projekte snemam predvsem, ko naročnik pusti, da vizualni slog in režija ustvarita oglas,« pravi jure Dostal.

V Sloveniji manjka borbe med blagovnimi znamkami

Jure Dostal sodi med režiserje mlajše generacije, ki so v svet oglaševanja prišli po letu 2009, torej v času svetovne gospodarske krize, ki seveda ni prizanesla niti oglaševalski industriji. Skoraj žalostno mu je poslušati zgodbe starejših kolegov režiserjev, ki opisujejo bogato slovensko oglaševalsko sceno v preteklosti. A obenem je daleč od tega, da bi bil pesimističen. »Sam spremljam oglaševalsko sceno predvsem v Estoniji in na Finskem. To sta državi, ki sta zelo blizu druga drugi. V Estoniji je nekaj čez milijon prebivalcev, na Finskem nekaj čez pet milijonov. V Estoniji lahko pozimi, ko je zunaj sneg, v oglasnem bloku zaslediš oglas, ki je posnet v poletnem času. Na Finskem je scena povsem drugačna. Prednost imajo agencije, ki jim naročniki zaupajo. Ideje so večkrat drzne in se ne bojijo drugačnega. Bolj je čudno, boljše je. Ob pogovoru s Finci večkrat slišiš, da se oglasnih blokov veselijo in znajo našteti vsaj tri oglase, ki so jih zasledili v kratkem,« ugotavlja Dostal. Ob poslušanju zgodb iz preteklosti večkrat dobi občutek, da danes v Sloveniji manjka borbe med blagovnimi znamkami in želje po drugačnem in drznem. »Mislim, da nam manjka infrastrukture, kot jo ima, recimo, Madžarska. Potrebovali bi, na primer, večji studio od Viba filma, kar bi privabilo še več tujcev. Rešuje nas lepa narava in vešče filmske ekipe.«

Percepcije lokacij med slovenskimi in tujimi režiserji so različne

Čeprav po izkušnjah sogovornika vsak projekt zahteva svoj pristop k lokacijam, sam zelo rad snema v gorah. Všeč so mu idealne, skoraj propagandne podobe, ki s svojo popolnostjo v gibljivo sliko dodajo nekaj poetičnega. Na naše vprašanje, kako vidi Slovenijo kot lokacijo za snemanje oglasov, hitro odgovori, da je prekrasna. »Nisem velik patriot, a je resnično noro, koliko različnih pokrajin in arhitekturnih slogov premore Slovenija. Resnično ponuja širok nabor lokacij. Večkrat, ko analiziram tuje oglase, posnete pri nas, se zavem, kako različna je percepcija naših lokacij, ko režira tujec. Pogled na slovenske lokacije je povsem drugačen.«

Akcija: Vigo zavarovanje (2018), oglaševalec: Zavarovalnica Sava, agencija: Luna TBWA

Akcija: Hitri krediti (2019), oglaševalec: NLB, agencija: Grey Ljubljana

Akcija: HODL! (2018), oglaševalec: Crypto Nation, agencija: Fixmedia

Kreativo – Moja mati küha kafe

Akcija: Radler 0.0, oglaševalec: Pivovarna Union, agencija: Agencija 101

Akcija: Maxim. Tvoj edinstven užitek. (2019), oglaševalec: Ljubljanske mlekarne, agencija: Luna TBWA

Intervju

goričan
03. 12. 2020

Predsednik žirije tekmovanja Outstanding, ki nagrajuje presežke v zunanjem oglaševanju,…

katarina klemenc
28. 11. 2020

Z mag. Katarino Klemenc, direktorico korporativnega komuniciranja Novartisa v Sloveniji…

snapchat
16. 11. 2020

Tako trdi Samuel Bevan, mednarodni vodja za nove trge in poslovne rešitve pri Snapchatu,…

Naši avtorji