Družbena omrežja pozivajo regulatorje EU, naj zagotovijo neprekinjeno izvajanje ukrepov za zaščito otrok

V skladu z veljavno ureditvijo, ki izhaja iz direktive EU o e-zasebnosti, je spletnim platformam trenutno dovoljeno pregledovati svoje storitve z namenom odkrivanja gradiva o spolnih zlorabah otrok (CSAM). Kritiki opozarjajo, da lahko takšno pregledovanje brez konkretnega suma pomeni poseg v pravico uporabnikov do zasebnosti, saj odpira vrata širšemu nadzoru, kar je v nasprotju s prizadevanji EU za krepitev zasebnosti.

Prav zaradi teh pomislekov regulatorji niso uspeli doseči soglasja o tem, ali bi morale platforme še naprej smeti prostovoljno spremljati svoje storitve na tak način. Veljavna pravila se iztečejo 3. aprila 2026, kar pomeni, da bi se takrat iztekla tudi pravna podlaga za sisteme, ki jih platforme uporabljajo za zaznavanje tovrstnih vsebin.

Google, LinkedIn, Snapchat, Meta, Microsoft in TikTok regulatorje EU pozivajo, naj podprejo podaljšanje obstoječe ureditve

Koalicija spletnih platform je regulatorje pozvala k rešitvi, ki ne bi omejila njihovih prizadevanj za odkrivanje gradiva o spolnih zlorabah otrok.

V skupni izjavi, objavljeni 19. marca, so Google, LinkedIn, Snapchat, Meta, Microsoft in TikTok regulatorje EU pozvali, naj čim prej določijo nadaljnjo pot oziroma podprejo podaljšanje obstoječe ureditve.

»Tehnološka podjetja so močno zaskrbljena zaradi razpada pogajanj v EU, ki bi morala zagotoviti nadaljnjo zaščito mladoletnikov pred spolnimi zlorabami otrok. Po njihovem mnenju je neodgovorno, da bi pravna podlaga za začasno odstopanje od pravil e-zasebnosti, ki velja od leta 2021, prenehala veljati 3. aprila, zato jo je treba podaljšati,« so zapisali v izjavi.

Če dogovora ne bo, bo to po navedbah podpisnikov zmanjšalo pravno jasnost, ki je podjetjem skoraj dve desetletji omogočala prostovoljno odkrivanje in prijavljanje že znanega gradiva o spolnih zlorabah otrok v medosebnih komunikacijskih storitvah. Ob tem opozarjajo, da bi bilo zato otrokom po Evropi in svetu na voljo manj zaščitnih mehanizmov.

V izjavi so podjetja poudarila tudi, da je prostovoljno odkrivanje tovrstnega gradiva s pomočjo ujemanja zgoščenih vrednosti (»hash matching«) že uveljavljeno orodje, ki ima pomembno vlogo v preiskavah organov pregona. Ob tem so pojasnila, da gre za dolgo uveljavljen industrijski pristop, ki uporablja nepovratne digitalne prstne odtise za prepoznavanje že znanega gradiva o spolnih zlorabah otrok. S primerjanjem teh enoličnih zapisov z varno podatkovno bazo že identificiranega gradiva naj bi sistem omogočal zelo natančno zaznavanje ob hkratnem spoštovanju načel zasebnosti.

Platforme so zakonodajalce EU zato pozvale, naj se čim prej uskladijo glede nadaljevanja prostovoljnega zaznavanja tovrstnih vsebin, saj bi bila neodzivnost po njihovem mnenju neodgovorna.