Revijo Wired sta leta 1993 v San Franciscu ustanovila Louis Rossetto in Jane Metcalfe, saj sta verjela, da bo nova digitalna doba preoblikovala družbo, gospodarstvo in politiko.
Spletni portal Wired.com je kasneje vizijo razširil na dnevno, hitrejše poročanje in postala ena najprepoznavnejših globalnih tehnoloških medijskih znamk. Leta 2006 sta se revija in portal združila pod okriljem založnika Condé Nast.
Wired je pomembno vplival tudi na jezik in kulturo digitalne dobe. Med drugim se prav Wiredu pripisuje popularizacija izraza »crowdsourcing«, vsako leto pa medij podeli Vaporware Awards, nagrade za najbolj pričakovane tehnološke izdelke, programsko opremo in igre, ki so bile napovedane, a se nikoli niso uresničile.
Dolga leta je veljalo, da je Wired medij za tiste, ki jih navdušujejo inovacije, startup kultura, digitalna revolucija in obljuba, da bo tehnologija pripomogla k ustvarjanju sveta, ki je pametnejši, hitrejši in boljši.
Bil je medij, ki ni le spremljal tehnoloških sprememb, ampak jih tudi ustvarjal.
Danes pa je nekoliko drugače.
Premik je prispeval k pridobitvi 200.000 novih naročnikov
Kot poroča The New York Times, je Wired v zadnjem letu pridobil več kot 200.000 novih plačljivih naročnikov, prihodki od naročnin v ZDA pa so zrasli za 24 odstotkov. Skupno naj bi imel portal sicer že več kot 500.000 plačljivih naročnikov.
Uspeh je tesno povezan z uredniškim premikom, ki je sledil, ko je Katie Drummond prevzela vlogo globalne uredniške direktorice Wireda. Medij danes ne poroča več predvsem o novih napravah, platformah in trendih, ampak vse bolj o vplivu tehnologije na politiko, demokracijo, nadzor in družbo.
Naslovnica Wired, avgust 2010.
V manj kot treh letih je Drummond preobrazila Wired v medij s svežo energijo in v »svetlo zvezdo« založnika Condé Nast, ki sicer izdaja tudi revije Vogue, Vanity Fair in The New Yorker.
Umetna inteligenca, vojna, nepravilnosti v vladnih sistemih
Preobrazbo uredniške politike je Drummond začela z ustanovitvijo političnega uredništva, ki je objavilo pomembne ekskluzivne zgodbe o uradu za vladno učinkovitost Elona Muska, med drugim je ekipa tudi razkrila, da so imeli zaposleni na DOGE neposreden dostop do plačilnih sistemov ameriškega finančnega ministrstva.
Wired se je v zadnjem času prav tako osredotočal tudi na umetno inteligenco, vojno v Iranu ter povezave med tehnološkimi podjetji in Službo za priseljevanje in carinski nadzor (ICE).
Tako se je Wired odmaknil od identitete, po kateri je bil nekoč tako dobro poznan, ter se lotil novega družbenega pojava: tehnologije danes ni več mogoče ločiti od politike.
Wired je očitno pravočasno ugotovil, da občinstva ne zanima več le kaj novega se dogaja v Silicijevi dolini, temveč predvsem, kakšen vpliv ima to na svet okoli nas.