Ko marketing sreča razvoj: naveza, ki oblikuje nove izdelke Barcaffè

Z leve so Helena Drolc, tehnologinja za razvoj new coffee, David Jerebica, tehnolog za razvoj R&G, Severina Vogrič, tehnologinja za razvoj espresso, Krešo Marin, direktor razvoja, Cvetanka Petrova, tehnica za razvoj, in Aljoša Muženič, tehnolog za razvoj embalaže.

Obiskali smo jih v prenovljenem in posodobljenem razvojnem laboratoriju v Izoli, kjer smo si ogledali tako proizvodni proces kot tudi sam laboratorij, v katerem nastajajo različne vrste kave Barcaffè.

Člani ekipe za raziskave in razvoj prihajajo predvsem iz živilske in kemijske stroke, pri čemer so nam zaupali, da se v času študija s kavo skoraj niso srečali. Po spletu okoliščin so pristali v Barcaffèjevem laboratoriju, kjer so skozi leta izpopolnjevali svoje znanje, predvsem skozi vsakodnevno učenje, izmenjavo izkušenj s kolegi, izobraževanja ter obiskovanje sejmov in tekmovanj, in vsak na svojem področju postali strokovnjaki za kavo.

Vodi jih Krešo Marin, direktor razvoja in preizkuševalec kave (ang. cupper), ki pravi, da so obvezen del tega poklica tudi potovanja. »Med drugim v okvir našega dela sodi nadzor nad vso surovo kavo, ki k nam pripotuje z različnih koncev sveta. V največji meri je v naših mešanicah zastopana kava iz Brazilije, ki velja tudi za največjo proizvajalko kave na svetu, obiskujemo pa tudi Indijo, Kolumbijo, Vietnam, Ruando, Ugando in druge države,« našteje.

V teh državah obiskujejo dobavitelje oz. plantaže kave, tja pa se običajno odpravijo po koncu trgatve, da preverijo letino in se z lokalnimi cupperji dogovorijo glede kakovosti kave. Že na lokaciji tudi potrdijo nekatere vzorce, nato pa jim med letom s plantaž pošiljajo vzorce primerne kakovosti.

Ko ugotovijo, da gre za kavo brez morebitnih napak, jo zakupijo v določeni količini. Ta nato pripotuje v Luko Koper, kjer jo še enkrat prekontrolirajo, po tretjem pregledu na dvorišču pražarne pa gre kava skozi sistem predelave in pakiranja.

Nekaj utrinkov iz laboratorija.

Pogled v proizvodnjo kave Barcaffè v Izoli.

Ravnotežje med tradicijo in inovativnostjo  

Del njihovega poklicnega vsakdana je tudi razvoj novih izdelkov. Postopek poteka v sodelovanju z oddelkom za marketing in na podlagi raziskav trga. Pri snovanju novosti sledijo trendom; eden od njih so na primer kave single origin oziroma kave iz enotnega geografskega porekla. »Ugotavljamo, da slovenski potrošniki sicer lepo sprejemajo novosti, čeprav hkrati ostajajo tudi precej tradicionalni. Classic kava, ki je bila prva kava znamke Barcaffè, je tako še vedno najbolj prodajana, prav tako Slovenci še vedno večinoma najraje pijemo turško kavo,« pravi Krešo Marin.

To dvojnost potrdi tudi Severina Vogrič, tehnologinja za razvoj espresso, ki poudari, da je slovenski trg po eni strani tradicionalen, po drugi pa odprt za kakovostne inovacije. »Že omenjena ‘marketinško-razvojna naveza’ mora razumeti oba svetova in združevati tradicijo blagovne znamke s potrebami trga po inovacijah. Pri tem so bogate izkušnje razvojnih tehnologov nepogrešljive,« pove in našteje nekaj trenutno aktualnih trendov, med njimi trajnostni vidik, transparentnost izvora in etično pridelavo kave pa tudi specialne profile kave in kavnih izdelkov.

»Vsak od nas sicer pokriva svoj del, a sta timsko delo in medsebojno sodelovanje ključna za to, da smo pri svojem delu resnično uspešni,« pravi Severina Vogrič.

Helena Drolc, tehnologinja za razvoj new coffee, doda, da se pri svojem delu zelo trudijo spremljati tudi mlajše generacije in druge specifične skupine potrošnikov. »V mislih imam tiste, ki si želijo drugačnih, hitrejših načinov priprave napitkov ter raznolikosti okusov. V ta namen v tesnem sodelovanju z marketingom razvijamo tudi kavne in aromatizirane izdelke ter druge instantne mešanice, primerne za hiter način priprave kavnih napitkov v obliki različnih kapsul ali iz vrečk, da bi zadovoljili tudi mlajšo generacijo,« pravi.

Tudi do 20 skodelic kave na dan  

Sogovorniki mi povejo, da na dan povprečno popijejo od dve do šest skodelic kave, kadar to zahteva služba, pa se ta številka včasih povzpne bistveno višje, tudi do dvajset (pri večjem številu kav, te samo poizkusijo in po potrebi izpljunejo). Seveda pa njihov delovni dan ni sestavljen le iz prijetnega degustiranja kave, ampak se srečujejo tudi z nekaterimi izzivi.

»Delo tehnologa za kavo je zelo dinamično in multidisciplinarno. Biti moraš hkrati tehnolog, s tehničnim in raznimi drugimi znanji, raziskovalec, včasih malo tudi znanstvenik, razvita moraš imeti številna čutila … Vse to pa spremlja strast do kave. Poleg tega se v oddelku razvoja počutimo kot osrčje podjetja, saj sodelujemo z ogromno službami. Komuniciramo z marketingom, proizvodnjo, dobavitelji, oddelki za kakovost, nabavo, logistiko in prodajo. Kot certificirano podjetje dajemo velik poudarek standardom kakovosti in varnosti, zato smo razvojni tehnologi tudi člani interdisciplinarnih timov za varnost živil, kjer zagotavljamo, da so vsi izdelki sledljivi, varni, tehnološko stabilni in da je kakovost v skladu z integriteto blagovne znamke,« pove Severina Vogrič. Po njenih besedah je to tisti manj kreativen, a prav tako nujen del njihovega dela.

Med izzivi omeni tudi zagotavljanje senzorične konsistentnosti: »Kava je naraven izdelek. Spreminjajo se letine, vreme in s tem tudi  okus kave, mi pa moramo kot cupperji in tehnologi te razlike razumeti in jih preko receptur in praženja uravnotežiti.«

Praženje vzorcev surove kave na laboratorijskem pražilniku.

Okolju prijazna embalaža brez aluminija

V pogovor se vključi Aljoša Muženič, tehnolog za razvoj embalaže, ki izpostavi še ta del celotne zgodbe. Ko se vse »sestavi« in dobijo vrhunsko kavo, namreč ne smejo pozabiti na vlogo embalaže. Ta ščiti kavo pred zunanjimi vplivi in ohranja njeno svežino, hkrati pa mora zagotoviti, da izdelek preživi pot od pražarne preko distribucije do končnega potrošnika. Področje embalaže se v zadnjem času precej spreminja. Dolgo časa so proizvajalci kave svoje izdelke pakirali v folijo, ki je vsebovala sloj aluminija, zdaj pa se trendi (in tudi evropska zakonodaja) obračajo v smeri okolju prijaznejših materialov, ki so tudi preprostejši za reciklažo.

»Gre za nove materiale in nove pakirne tehnologije, s čimer imamo kar nekaj izzivov. Ker jih še ne poznamo zelo dobro, je potrebnega veliko testiranja, smo pa ponosni, da smo se tem korakom podali na pot do še bolj odgovornega proizvajalca kave. Lahko povem, da smo s tem na našem trgu prvi in imamo na voljo že lepo število izdelkov, pakiranih v tej novi, inovativni, reciklabilni foliji,« pogovor sklene sogovornik.

V njihovih prostorih v Izoli uspeva tudi čisto pravi kavovec.

»V zadnjih letih smo priča neznanskemu porastu števila novih projektov, izdelkov in sprememb. Pri našem delu je tako nujna sposobnost hitrega prilagajanja,« pravijo člani ekipe za raziskave in razvoj.