Generacija Z misli, da ste pasivno-agresivni, ker uporabljate ločila

»Hej, pošiljam predlog objave. Prosim za potrditev oziroma dopolnitve.«

»Ok.«

Pomeni »Ok.«, da je oseba zelo zaposlena in je samo na hitro odgovorila? Pomeni »Ok.«, da je objava v redu, ampak noben presežek? Je šef jezen zaradi česa drugega in »Ok.« ni mišljen kot pasivno-agresivni odgovor?

Kaj pa, če bi zapis izgledal tako?

»Ok …«

»Ok!«

»Ok. 🙂«

»👍«

V grobem se kaže trend: mlajši pogosteje opuščajo pike in vejice ter pogosteje uporabljajo čustvene označevalce (emojije, več klicajev, več vprašajev), starejši pa se držijo bolj »e-poštnega« tona.

A razlike niso samo starostne – pomembne so tudi navade pri pisanju in osebni slog.

Razlika med »Ok« in »Ok ...« je velika

Pika na koncu povedi je v formalnem pisanju nevtralna. V klepetu oziroma v SMS-sporočilih pa ni več nujno samo zaključek stavka. Pogosto deluje kot zaključevanje pogovora ali ustvarja distanco. Razlika je majhna, učinek pa velik.

Uporaba tropičja pa dodaja občutek oklevanja, ironije, napetosti ali celo pokroviteljstva.

Zato ni presenetljivo, da veliko ljudi, še posebej mlajših, ločila v hitrih, kratkih sporočilih opušča. A ne, ker ne bi znali »postavljati« ločil, temveč zato, ker s tem narekujejo ton sporočila.

Vejice so žrtev hitrosti

Vejice so v neformalnih klepetih pogosto žrtev hitrosti. V odvisnikih izostanejo, postavljene so na napačno mesto, seznami se pišejo brez ločil …

Ko gre za bolj občutljive ali resne teme, pa vejice postanejo orodje za jasnost.

Prostora za interpretacijo ne dopušča le zasebna komunikacija, pomembne razlike lahko pravopisna pravila in ločila naredijo tudi pri oglaševanju, saj se stik z uporabniki ustvarja prav tam, kjer se jezik premika bliže h govorjeni besedi.

Za znamke to pomeni, da je »pravilno« pisanje včasih manj primerno od »človeškega« tona. Kako znamka komunicira z različnimi ciljnimi skupinami, je pomemben del uporabniške izkušnje, kar pa zajema tudi navidezno majhne stvari kot so slovnica, ločila in emojiji.

Kako »sproščeno« komuniciranje vpliva na poznavanje slovnice?

Sproščenost v SMS-sporočilih naj ne bi vplivala na rabo slovničnih pravil v formalni komunikaciji.

Tisti, ki pravila poznajo in jih uporabljajo, naj bi bili sposobni ločevanja med uradnim jezikom in sproščenimi objavami na družbenih omrežjih ali v SMS-sporočilih. Vpliv je običajno nevtralen ali celo rahlo pozitiven – več pisanja pomeni več »jezikovne prakse«, tudi če se ta ne ujema s slovničnimi pravili.

Pri tistih, ki pa imajo že sicer »jezikovne težave«, večina njihovega pisanja pa je omejena na zasebno komunikacijo preko SMS-sporočil in drugih aplikacij, se lahko na ta račun utrjevanje pravopisnih pravil upočasni.

Klepetalniki torej niso težava. Ta nastane le, če so ti edina oblika pisanja.