»LinkedIn ni Facebook, obdržite to raje za zasebni profil!«

Potem pa si je postavil vprašanje, ki ga danes vse pogosteje slišimo tudi v komunikacijskih ekipah in agencijah: ali je to res zdrs v neprofesionalnost, ali pa se pred našimi očmi dogaja nekaj drugega.

»Kaj, če to, da LinkedIn postaja bolj podoben Facebooku, ni zaton profesionalizma, ampak evolucija zaupanja,« se sprašuje Šketa, ki ugotavlja, da nam v svetu, kjer nam vsebino piše umetna inteligenca, kjer so korporativna sporočila spolirana do nerazpoznavnosti in kjer so vsi strokovnjaki, primanjkuje ene same stvari: človečnosti.

Od B2B do H2H

Šketa premik opiše s preprosto zamenjavo perspektive. »Stara šola pravi: Business is B2B (Business to Business). Nova realnost pravi: Business is H2H (Human to Human).«

V tej logiki deljenje osebnih trenutkov ni nujno odmik od strokovnosti, temveč dodaten sloj, ki pomaga razumeti človeka. »Ko nekdo objavi svojo ranljivost, svojo napako ali celo svoj hobi, ne znižuje svoje strokovnosti. S tem nam daje kontekst.«

In prav kontekst je pogosto tisti, ki v prodaji, svetovanju, zaposlovanju ali partnerstvih odloča.

Šketa to zapiše zelo konkretno: »Zaradi Facebook objav vem, da za direktorskim nazivom stoji oseba, ki ima vrednote. Zaradi osebne zgodbe vem, da bo razumel mojo stisko, ker je bil tudi sam tam.«

»Ljudje ne kupujemo od logotipov. Kupujemo od ljudi, ki so nam všeč in jim zaupamo.«

Za marketinško skupnost je tukaj ključno sporočilo, ki bi lahko bilo tudi povzetek številnih strateških delavnic: znamke gradijo preference, ljudje pa gradijo zaupanje.

»Ljudje ne kupujemo od logotipov. Kupujemo od ljudi, ki so nam všeč in jim zaupamo,« pravi Šketa in ob tem opozarja na zanimivo ironijo sodobnega časa.

»Ironija je v tem, da v dobi umetne inteligence postaja tisto, kar smo nekoč zaničevali kot neprofesionalno (čustva, osebno življenje, napake), naša največja konkurenčna prednost,« je prepričan.

LinkedIn končno dopušča širšo definicijo profesionalnosti

Namesto da bi LinkedIn razglasil za kopijo Facebooka, ga Šketa vidi kot platformo, ki končno dopušča širšo definicijo profesionalnosti.

»Zato ne, LinkedIn ne postaja Facebook. LinkedIn končno postaja prostor, kjer smo lahko profesionalci, ne da bi pri tem nehali biti ljudje,« poudarja.

In čeprav se zdi zaključek provokativen, ga v praksi vse bolj potrjujejo podatki o tem, kaj ljudje dejansko berejo, delijo in komentirajo.

»Zato objavite tisti selfie. Vaši pravi stranki bo verjetno bolj všeč kot še ena generična grafika o sinergiji,« pravi in žogico vrača bralcem: »Kje pa vi potegnete črto? Je slika kosila preveč, ali je to tista pika na i, ki gradi odnos?«