Kiosk 67 je dobil novo življenje

Kiosk 67 je dobil novo življenje

Minuli petek, 6. februarja, je v Zagrebu potekala konferenca o znamčenju in kreativi, Kiosk. Ukvarja se z brandingom, ki odklepa relevantnost, prilagodljivost in obstoj znamk zunaj okvirov logotipov.

Šlo je za prvo tovrstno konferenco v regiji, ime in koncept pa sta neposredno navdihnjena po legendarnem »modularnem kiosku K67«, ki ga je leta 1966 zasnoval slovenski arhitekt Saša J. Mächtig.

Kiosk je postal ikona jugoslovanskega dizajna, modernizma in vsakdanjega življenja – prilagodljiv, trajen in uporabljen v tisočih izvodih za kioske, cvetličarne, hitro prehrano, parkirišča, festivale itd.

Na uvodnem panelu so nastopili Davor Bruketa, Marina Mesar, Filip Peraić, Zoran Đukić in moderator Fran. V pogovoru pod naslovom »When Art Meets Business <and forgets to apologise>« so opozorili, da je treba ljudi znova postaviti v središče znamk. Dejstvo je namreč, da je ročno delo, nepopolna perfekcija, dandanes bolj iskano in ima večjo vrednost.

Umetnost enačijo z življenjem in jo vidijo kot dividendo prihodnosti. Moderator je pogovor zelo dobro povzel (citiram kar v originalu): »ak’ smo mi ljudi nastali iz odnosa (naših roditelja) onda i dobri projekti nastaju iz dobrih odnosa«.

Zagrebški studio HOT TYPE se posveča tipografijam in med drugim sodeluje z naročniki, kot so Nike, Eurobasket in Louvre. Marko Hrastovec je predstavil pomen tipografije, kako le-ta vpliva na »brand feel« in kakšno moč ima tipografija po meri pri grajenju znamke in njenem končnem izgledu.

Izjemni projekti se odvijajo tudi na naših tleh. Slovenijo je onkraj meje predstavljal Emil Kozole iz studia Ljudje in poudaril, da se dobra embalaža ne trudi prepričati večine, ker je to nemogoče, ampak zavzame svojo pozicijo in sprejme posledice.

Podobni filozofiji je sledil tudi pogovor druge okrogle mize, ki so jo zasedli Petra Franić, Nadine Kramarić, Juraj Zigman in moderator Domagoj Davidović.

Na temo lokalnosti in zakaj »one size never fits all« so podali svoj jasen in enoten pogled – treba je iti lokalno, ne slediti večini, temveč se kulturološko prilagajati. Znamke, ki so z globalnega nivoja sposobne znotraj neke subkulture najti skupno točko med znamko in skupnostjo ter jo na pravilen način skomunicirati, bodo korak pred ostalimi.

Tematiko prve okrogle mize o odnosih je nadgradila Leslie David, ki branding predstavlja kot zmenkarjenje. Znamčenje si predstavlja kot povezovanje in ne impresioniranje, in tako kot v zvezi znamčenje vidi kot mešanico zaupanja, emocij in »kemije«. Zaupajte svojim občutkom, gradite na medsebojnem zaupanju, raziskujte, nato ustvarjajte. Nenazadnje se ta »ljubezenska« zgodba žal vedno zaključi z razhodom, kjer rada vidi, da znamke zaživijo po svoje.

Erik Herrstrom in Kara Griffin iz studia Herrstrom sta predstavila, zakaj ne uporabljajo moodboardov in kako namesto tega v procesu uporabljajo svoj metodološki okvir ECHO, s katerim izstopajo iz morja enakosti. Ta sistem se začne z ECHO IMMERSE, ki gre v globino. To je faza raziskovanja jezika, estetike, zgodovine, subkultur, dediščine in še mnogo drugega. Nadaljuje se s fazo CREATE, kjer ustvarjajo in gredo predvsem v širino, ki prinaša številne kreativne rešitve. Nenazadnje sledi faza ECHO IMPACT, ki sta jo lepo povzela: »The real impact happens when there’s an echo.«

Tretjo in zadnjo okroglo mizo dogodka so zasedli moderatorka Dunja Ivana Ballon in sogovorniki Helena Kuhar, Lucija Potočnik, Luka Mavretić in Tomislav Kučina.

Govora je bilo predvsem o tem, kako digital nikdar ne spi in zakaj tudi tvoj brend ne sme. Pravijo sicer, da je digital že kar nekaj časa del naše realnosti, a nekateri še vedno počivajo v popoldanskem spancu. Tudi če so prisotni, ne izrabljajo polnega potenciala. Izpostavljajo, kako pomembno je prisluhniti ljudem in skupnosti ter da naj bi za vsako znamko prvotno obstajala neka vrsta »ljudske svrhe«.

Enotno trdijo: »Short attention span is not a thing.« Ok, bold.

Bolj gre za dejstvo, da je okoli nas ogromno slabe vsebine. Spodbujajo intuitivnost, ker je svet digitala prehiter, da bi bili v reakcijski fazi. Številni briefi so, preden pridejo do nas, morda že neaktualni. Pomembno je, da ko ljudje pridejo do nas, dobijo nekaj več kot »Hej, kupi to«.

Za konec konference pa popolnoma drugačen pristop in nekaj nepričakovanega. Freddie Ost iz studia Snask je z najbolj vplivnim govorom dneva zaključil na vrhuncu in zatrdil: »Disruption is normal now. Change is fu**ing inevitable. How it was done yesterday is not how it should be done today. Nothing stays the same and neither should you. The problem comes when change happens and you don’t.«

Na Kiosku je bil Marko Damjanović.

Hvala, ker berete Marketing magazin!

Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.

Registriraj se