Priljubljenost kolesarstva: Multiplikativnih učinkov je ogromno

V Sloveniji na to seveda najbolj vpliva dejstvo, da imamo kar nekaj izjemnih kolesarjev. Kot pravi Peter Vidmar, soustanovitelj in direktor Agencije 101 ter vodja športnega središča pri DMS in soustvarjalec programa Akademije športnega marketinga, so Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič in drugi kolesarji naredili ogromno za promocijo države in popularizacijo kolesarstva pri nas. »To je ustvarilo večjo prodajo v segmentu koles in kolesarskih pripomočkov, s pomočjo aktivacij sponzorstev vplivalo na večjo prodajo znamk in povečalo zanimanje tujcev za obisk naše države. Več tujcev v državi pomeni več oddanih nastanitvenih kapacitet, več gostinstva, več promocije države navzven in še več novih gostov ter poslovnih priložnosti za slovenska podjetja. Multiplikativnih učinkov je torej ogromno. Ne smemo pozabiti, da tudi več gibanja in pravilna prehrana neposredno vplivata na boljšo zdravstveno sliko prebivalstva in znižujeta stroške zdravstvene blagajne,« pravi Vidmar.

Včasih na »človeški pogon«, danes je denar vladar

Da slovenski kolesarski šampioni prispevajo k porastu priljubljenosti kolesarstva, se strinja tudi Maja Bem, podpredsednica KD Rog. »Fantje so Slovenijo postavili na svetovni kolesarski zemljevid. Včasih je bila Italija najmočnejša kolesarska nacija, danes lahko rečemo, da sta to Slovenija in Belgija, medtem ko je Italija v zatonu, saj trenutno nimajo niti ene profesionalne moške ekipe v svetovni seriji. Pogačar, Roglič, Pantani, Merx, Induarain, Armstrong ... to so imena, ki so se zapisala v svetovno kolesarsko zgodovino za vedno,« pravi.

Po njenem mnenju so zmage na največjih kolesarskih dirkah izjemna promocija za države, iz katerih prihajajo zmagovalci, saj te dirke prenašajo največji svetovni mediji (pa ne samo športni). Tudi v ženskem kolesarstvu se opazi porast priljubljenosti kolesarstva. Na maratonu Franja namreč že nekaj let beležijo dobro četrtino ženskih kolesark.

»V KD Rog, kjer smo orali ledino in leta 2014 ustanovili prvo profesionalno žensko ekipo, ki je bila del svetovne serije UCI Woman World Tour kar sedem let, in kjer se je kalil Tadej Pogačar, danes trenira več kot 50 deklet in 200 fantov. Takrat smo delali s srcem, na človeški pogon, danes pa je v svetovnem kolesarstvu žal denar sveta vladar. Slovenija nima več teh sredstev, da bi lahko imela žensko ekipo na najvišji ravni,« pravi Maja Bem.

Kljub vedno večji priljubljenosti tega športa je namreč pridobivanje sponzorjev iz leta v leto težje. »Organizacija vsake dirke, tako profesionalne kot amaterske, na primer dirke po Sloveniji ali pa Maratona Franja, je postala izjemno draga, po pandemiji covida-19 se je vse močno podražilo, tudi policija nam drago zaračunava varovanje, pa ga še pred štirimi, petimi leti ni,« izvemo.

»K porastu priljubljenosti kolesarstva pri nas prispeva tudi vse bolj urejena kolesarska infrastruktura, ki je iz leta v leto boljša. Te dni sem se peljala po prečudoviti novi kolesarski stezi okoli Bohinja po soteski skoraj do Bleda. Na ozki cesti, ki vodi iz Bohinja na Bled, smo kolesarji vedno nosil glavo na prodaj, zdaj pa bi človek kar zavriskal, tako lepo je kolesariti ob turkizni in čisti Savi Bohinjki po urejeni trasi brez prometa, vmes zaplavati v kakem tolmunu in poslikati čudovite gore, travnike,« pravi Maja Bem.

Na (e-)kolo za zdravo telo

Pogovarjali smo se tudi z Gorazdom Penkom, direktorjem Maratona Franja BTC CITY, ki porast priljubljenosti kolesarstva pripisuje več dejavnikom. »Eden od ključnih je zagotovo vse večja ozaveščenost ljudi o pomenu zdravega načina življenja in telesne aktivnosti. Kolesarstvo je postalo privlačna oblika rekreacije, saj je dostopno širokemu spektru ljudi, ne glede na starost ali fizično pripravljenost. Poleg tega so infrastrukturne izboljšave, kot so nove kolesarske steze in večje število kolesarskih prireditev, še dodatno spodbudile ljudi k temu, da sedejo na kolo. Povečana prisotnost kolesarstva v medijih, zlasti zaradi uspehov slovenskih kolesarjev na mednarodnih tekmovanjih, kot sta Primož Roglič in Tadej Pogačar, pa je pripomogla k večji prepoznavnosti in priljubljenosti športa,« meni.

Velik delež te priljubljenosti pripisuje tudi pojavu e-koles. »Na kolo zdaj sede tudi tista populacija, ki brez pomoči elektrike verjetno nikoli ne bi. To so pretežno nekoliko starejše generacije in tisti, ki se počutijo nekako manj pripravljeni. Dodatno pa gre nekaj zaslug pripisati tudi covidnemu obdobju, ko so se ljudje nekoliko bolj začeli zavedati odpornosti lastnega imunskega sistema in s tem povezane fizične pripravljenosti,« pravi Penko.

»Priljubljenost kolesarstva je zagotovo olajšala pridobivanje sponzorjev v tistih podjetjih, ki so že do zdaj prepoznavala potencial kolesarstva. Podjetja vse bolj prepoznavajo potencial in ugled, ki ga prinaša povezovanje s športom, še posebno v tistih panogah, ki so blizu množicam in seveda tistih panogah, ki so v vzponu ali pa dosegajo odmevne rezultate,« pravi Gorazd Penko, direktor Maratona Franja BTC CITY.

Udeležba po pandemiji počasi narašča

Covid-19 je po njegovih besedah vplival tudi na udeležbo na dogodkih, kot je Maraton Franja, in sicer v negativnem smislu. »Obdobje covida-19 je oklestilo udeležbo na množičnih dogodkih skoraj za polovico. Podobno je bilo tudi na Maratonu Franja, čeprav je bil to edini dogodek v svetovni seriji, ki se je odvijal po razglasitvi pandemije. Udeležba po pandemiji na teh dogodkih ponovno narašča, na letošnji Franji smo imeli 25 odstotkov večjo udeležbo kot lani,« pravi. Ugotavlja, da si ljudje želijo biti del večjih množičnih prireditev, kjer lahko preizkusijo sebe, dosežejo osebne športne cilje, se družijo in izmenjujejo izkušnje med seboj. »Maraton Franja je postal dogodek, ki privablja tako rekreativne kot tudi resne amaterske kolesarje, kar je rezultat tradicije, priljubljenosti kolesarstva in rasti kolesarske kulture v Sloveniji,« je zadovoljen.

»Morali bi jim biti hvaležni vsi starši, v poslovnem svetu pa vse blagovne znamke«

Jernej Smisl, direktor družbe Pristop, ki je svet kolesarstva dodobra spoznal tudi v najnovejšem Pristopovem projektu »Tour tvojega življenja«, pa opozarja še na eno pozitivno plat trenutnih uspehov slovenskih kolesarjev – njihov vpliv na prihajajoče generacije. »Šport ima verjetno največjo moč povezovanja med ljudmi po vsem svetu. Gradi tisto čustveno vez, zaradi katere so ljudje pripravljeni prevoziti na tisoče kilometrov ali čakati v vročini ali mrazu, da vidijo in podprejo svoje junake. In Slovenci smo lahko neizmerno srečni in zadovoljni, da imamo kar nekaj takšnih junakov. Občutke zmagoslavja, veselja in ponosa ob uspehih Tadeja, Primoža, Mateja, Luke, Jana in drugih sprejmemo za svoje in zgradimo močno čustveno vez z vsem, kar je povezano z njimi,« pravi in doda, da se zaradi tega nove mlade generacije, ki iščejo zglede in smisel v svojih življenjih, zgledujejo po njih, vtkejo svoje želje in sanje v lastno aktivacijo. »Letos je kar sedem Slovencev nastopalo na ravni svetovne serije. Vsak nov uspeh naših športnikov dvigne zanimanje mladih zanj in nič drugače ni zdaj, ko se vedno več mladih odloča za kolesarstvo. Našim športnikom bi morali biti hvaležni vsi starši, v poslovnem svetu pa vse blagovne znamke, ker jim na naraven način ponujajo povezave, ki lahko trajajo celo življenje,« je prepričan.