30 let založbe Rokus Klett: »Prihodnost izobraževanja bo digitalna«

Ustanovil jo je takrat dvajsetletni Rok Kvaternik, v prvih letih delovanja pa je bila najbolj prepoznavna po zbirkah nalog za slovenščino in monografijah, ki so slovele po kakovostni vsebini in vrhunskem oblikovanju.

Začelo se je s Plečnikovimi kelihi, monografija Dunajske risbe Jožeta Plečnika pa je že leta 1995 prejela nagrado za najlepšo slovensko knjigo. Sledile so knjiga Mojstrovine Slovenije, ki je bila prevedena v pet svetovnih jezikov, in še mnoge druge. Vizija Roka Kvaternika je temeljila na izdajanju vrhunskih gradiv in inovativnih projektov, zato se v založbi še danes za svoja gradiva trudijo izbirati najboljše avtorje, oblikovalce in ilustratorje.

Ena od njihovih najbolj prepoznavnih monografij so Mojstrovine Slovenije iz leta 1999. To je bil eden od večjih projektov Rokusa, saj je knjiga izšla v petih jezikih, tudi v japonščini. Istoimenska razstava mojstric in mojstrov slovenskega tradicionalnega in sodobnega oblikovanje je potovala od Los Angelesa in Tokia pa do Dunaja.

Z uvedbo devetletke je prišlo do ene od večjih prelomnic v založbi. »Takrat so se odprla vrata sodobni šoli in s tem tudi sodobnim učbenikom. V Založbi Rokus smo v tem prepoznali veliko priložnost. Nastajati so začeli drugačni, didaktično sodobni učbeniki in prav naša založba je pri tem odigrala pionirsko vlogo. Poleg vrhunskih akademskih strokovnjakov smo začeli v razvoj vključevati učitelje. Prejemati smo začeli številne evropske nagrade za najboljše učbenike. To nas je spodbudilo, da smo kljub nepredvidljivi šolski politiki leta 2008 začeli z razvojem digitalnih učnih gradiv,« pravi Maruša Dejak, direktorica založbe.

Svetovni rekord za National Geographic Magazin

Pomemben mejnik v njihovi zgodovini je pomenil tudi začetek izdajanja slovenske različice revije National Geographic. Septembra 2003 je izšla prva številka slovenske izdaje revije National Geographic Junior, ki je bila druga tujejezična izdaja, takoj za Japonsko. S tem pa se je sodelovanje z National Geographicom šele dobro začelo. Sledile so ji slovenska izdaja revije National Geographic Magazin (prva številka v slovenščini je postavila svetovni rekord, saj je bilo prodanih največ izvodov na število prebivalcev na svetu), slovenska izdaja National Geographic Traveller in National Geographic Lumpi. Leta 2008 je prepoznavni rumeni okvir National Geographica dobila tudi učna serija za geografijo v osnovni šoli Raziskujem in leta 2014 serija digitalnih učnih gradiv iRokus+.

Rokus postane Rokus Klett

Zaradi zamika devetletke so bili finančno popolnoma izčrpani. »Rešila« jih je kapitalska povezava z največjo nemško šolsko založbo Klett, ki je vstopila v Rokus najprej kot manjšinski lastnik, danes pa je 100-odstotni lastnik. »Založbo Klett je leta 1897 ustanovil gospod Ernst Klett in je še danes v družinskih rokah. Kot posledica izjemno dobrega sodelovanja, podpore in vlaganja v razvoj je Rokus Klett že leta 2008 postal največja slovenska šolska založba. Naši lastniki verjamejo, da mora vsaka od njihovih založb delovati predvsem lokalno, zato gradiva razvijamo s slovenskimi avtorskimi skupinami, v skupini pa se povezujemo največ na ravni izmenjave dobrih praks,« sodelovanje opisuje Maruša Dejak.

Soustvarjalci učnih okolij

Z družbenega vidika so kot šolski založnik zelo tesno vpeti v izobraževalni sistem, za katerega pravijo, da je izjemno nepredvidljiv. »Prav gotovo danes nismo več samo založniki učbeniških gradiv, ampak soustvarjalci učnih okolij. Zelo pomembno vlogo imamo tudi pri digitalni preobrazbi šolstva, saj smo bili prvi, ki smo začeli sistematsko uvajati elektronske učbenike v razred, pravzaprav smo pripomogli k lažjemu prehajanju s tiskanih gradiv na elektronska,« pravijo in dodajajo, da je gledano s poslovnega vidika njihova vodilna strategija biti korak pred konkurenco. To je včasih velik izziv, saj morajo biti tako zelo kreativni in inovativni tako pri razvoju novih izdelkov kot tudi pri marketinških strategijah.

Ključni korak so po njihovih besedah naredili, ko so k razvoju gradiv poleg akademskih strokovnjakov vključili učitelje praktike, ki so izkušnje iz razreda prenesli v njihova gradiva. V nadaljevanju so začeli učitelje vključevati tudi v izbor glavnih junakov v gradivih, koncepta, ilustracij, naslovnic in imen gradiv. Ustvarili so t. i. prosumerje in to deluje še danes. Vključujejo jih tudi v razvoj digitalnih gradiv.

Digitalna učna gradiva so predstavili že leta 2009

Šli so tudi skozi težka obdobja, ko je država ukinila potrjevanje delovnih zvezkov in redno obnovo učbeniških skladov. To je bilo obdobje, ko so začeli razvijati digitalna gradiva.  Rokusove prve e-učbenike so v šolah začeli uporabljali leta 2009, leta 2011 pa je luč sveta ugledala serija Lili in Bine za prve tri razrede. »Takrat nam ni nihče verjel, da bodo učitelji v prvi triadi resno uporabljali našo digitalno platformo Lilibi.si, ki je bila del t. i. blended learning oz. kombiniranega kompleta. Danes to serijo v različnih kombinacijah uporabljajo v več kot 70 odstotkih slovenskih šol, platformo Lilibi.si pa vsak dan 80 odstotkov učiteljev,« so zadovoljni. Sledila ji je serija Radovednih pet za četrti in peti razred in leta 2014 serija iRokusPlus za naravoslovne predmete od šestega do devetega razreda.

Prav letos, ob svojem 30. rojstnem dnevu, predstavljajo že tretjo generacijo Rokusovih digitalnih gradiv, IzziRokus, ki prinaša številne novosti – od tega, da so daljša besedila zvočno posneta, da jih uporabniki lahko skrajšajo za ponavljanje, da lahko povečujejo in zmanjšujejo črke, jih pretvorijo v tipografijo za dislektike in menjajo barvo ozadja, dodali pa so še videorazlage in številne interaktivne naloge ter povezavo učitelja z učenci, kjer lahko spremlja njihov napredek.

Epidemijo so dobro izkoristili

Leto 2020, ki si ga bodo mnogi zapomnili kot slabo leto, jim je ponudilo priložnost, ki so jo zelo dobro izkoristili. »Ko je bila v petek, 13. marca 2020, sprejeta odločitev vlade, da se s ponedeljkom zaprejo vrtci in šole, smo se nemudoma odločili, da še isti dan odpremo dostop do naših digitalnih gradiv. Število registriranih uporabnikov se je povečalo s slabih 10.000 na 80.000. Mnogi, tako učitelji kot starši, so si prvič vzeli čas in podrobno pregledali vsebino naših digitalnih gradiv. Bili so presenečeni in navdušeni nad kakovostjo multimedijskih elementov, interaktivnostjo in konceptom. Leta in leta truda, kako čim bolje predstaviti in približati e-učbenike učiteljem, so bila poplačana,« pravijo.

Dodatno so aprila 2020 naredili še eno, učiteljem in predvsem staršem prijazno potezo. Pripravili so spletno stran za prost dostop in tiskanje PDF-oblike delovnih zvezkov. Objavili so vsebine za zadnjo tretjino šolskega leta in pri tem zabeležili več kot 100.000 prenosov delovnih zvezkov preko 8000 različnih uporabnikov.

Modra akademija

Kot pravijo, so potrebe in želje učencev in učiteljev njihovo vodilo in osnova za razvoj novih izdelkov. Z leti in s tesnim sodelovanjem z učitelji so prišli do zaključka, da so učitelji strokovno dobro usposobljeni, formalna izobrazba pa jim ne nudi dovolj znanja o mehkih veščinah, zato so pred tremi leti o tem med učitelji naredili obsežno raziskavo. Izkazalo se je, da se želijo dodatno izobraževati na področju komunikacije, motivacije učencev, reševanja konfliktov, boljše organiziranosti, dela z učenci s posebnimi potrebami, z nadarjenimi učenci ... Tako je nastala Modra akademija, izobraževalni portal za pedagoške delavce. »In če smo pred dvema letoma, ko smo postavljali Modro akademijo, iskali teme, ki so blizu širokemu spektru pedagoških delavcev, danes poznamo že zelo specifične potrebe vzgojiteljev, učiteljev, ravnateljev in otrok. V zadnjem letu smo se veliko naučili, med drugim tudi to, da se lahko zelo uspešno izobražujemo iz domačega fotelja. Zato se je tudi Modra akademija razširila na več stebrov, ki so namenjeni posameznim ciljnim skupinam, in na več različnih oblik izobraževanja, od večurnih delavnic, tečajev in spletnih predavanj,« izvemo.

»Klasične marketinške metode ne delujejo«

Po njihovih besedah klasično oglaševanje pri učnem gradivu ne pride v poštev. »Pri učitelju pride do odločitvenega trenutka za menjavo gradiva, ko preuči njegov koncept. Seveda potrebuje tudi dodatno razlago, ki jo dobi na seminarju ali ob obisku promotorja. Pri učnih gradivih velja nenapisano pravilo, da slabega gradiva s še tako prodornim marketingom ne moreš prodati. Učitelji so namreč zelo kritični uporabniki. Do enakih zaključkov smo prišli pri promoviranju digitalnih gradiv. Tiskani katalogi in seminarji za učitelje nam niso prinesli novih uporabnikov. Začeli smo s promocijo ena na ena, s t. i. mikroseminarji, kar pomeni predstavitev za posamezno predmetno skupino učiteljev na eni šoli, kjer so vsi sodelujoči aktivno vključeni,« pove Dejakova.

Izven področja šolskih gradiv pa v oglaševanju sledijo svetovnim trendom. »Tudi založniki se v zadnjem času vedno bolj poslužujemo digitalnega oglaševanja in videomarketinga. Pri večjih, predvsem korporativnih akcijah, se povezujemo tudi z oglaševalskimi agencijami, ki nam s svojim širokim znanjem in bogatimi izkušnjami na različnih trgih pomagajo dodatno utrjevati naše blagovne znamke in jih javnosti približati na pozitiven in zanimiv način,« pravi sogovornica. Kot dodaja, je za promocijo založbe zelo pomembno tudi to, da so prepoznavni po družbeno koristnih projektih: »Organiziramo številne dobrodelne natečaje, dražbe in dogodke. Na različne načine pomagamo socialno ogroženim družinam, tako z brezplačnimi učbeniškimi gradivi in pripomočki kot tudi s sredstvi za financiranje obšolskih dejavnosti. Med pandemijo smo s slovenskimi podjetji uspešno organizirali akcijo zbiranja sredstev in učencem iz socialno ogroženih družin podarili 178 novih računalnikov. Naše pomembno vodilo je tudi vključevanje ranljivih skupin v širšo družbo in ozaveščanje javnosti. Že več let sodelujemo z Društvom Downov sindrom in z izdajami o Downovem sindromu prispevamo k lažjemu in učinkovitejšemu vključevanju teh oseb v slovensko družbo. Skratka, ves čas smo v toku družbenega dogajanja, ves čas se prilagajamo trenutku.«

Aktivni so tudi na družbenih omrežjih – založba Rokus Klett ima svoj uradni profil na Facebooku in z njim povezan profil na Instagramu. Profil na Facebooku imata tudi blagovni znamki Modra akademija, ki je namenjena strokovnemu in osebnostnemu razvoju pedagoških delavcev, in revija National Geographic Slovenija. Vse profile uporabljajo za komunikacijo s širšo javnostjo in izbranimi ciljnimi skupinami, iz leta v leto se tudi povečuje število sledilcev na teh kanalih.

Poleg objav na t. i. viru novic se poslužujejo tudi plačanega oglaševanja, ki jim pomaga pri večjem dosegu ciljne skupine, kadar imajo kakšen poseben dogodek, spletno predavanje ali posebno prodajno ponudbo. Sodelovali so tudi z vplivneži, kar ohranjajo kot del marketinške strategije tudi v prihodnje – poleg znanih Slovenk in Slovencev, ki jim pomagajo pri izbranih prodajnih akcijah za širšo javnost, veliko sodelujejo tudi z učiteljicami in učitelji, ki so njihovi ambasadorji na šolah.  

V založbi Rokus Klett pogovor sklenejo s prepričanjem, da bo prihodnost izobraževanja in s tem tudi njihove založbe digitalna. »Če so danes digitalna gradiva podpora tiskanim, bo zelo kmalu prav nasprotno. Digitalna gradiva pa se bodo tudi zelo spremenila, govorili bomo o novih digitalnih učnih okoljih, ki bodo otrokom in učiteljem ponujala različne učne strategije in izkušnje in bodo zelo prilagojena posameznikom,« so prepričani.

V založniški panogi je konkurence veliko, a Maruša Dejak, direktorica Rokus Klett, pravi, da lahko skoraj z gotovostjo zatrdi, da so drznejši, pogumnejši in bolj inovativni od konkurence – tudi zaradi podpore nemških lastnikov. (Foto: Erazem Paravinja)

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, september 2021, #483. Revijo lahko naročite na [email protected].