Ta članek bazira na naših opažanjih. Vas je že naslov »striggiral«?

V času, ko se pripravlja največja prenova slovenskih pravopisnih pravil po štirih desetletjih, opažamo nekaj drugega: vse več stavkov, ki so slovenski predvsem po besedah, precej manj pa po zgradbi.

Danes nekaj »bazira na podatkih«, nekaj drugega počnemo »na dnevni bazi«, podjetja želijo »narediti razliko«, znamke »naslavljajo izzive«, vsebine pa morajo »resonirati s publiko«. Če se nam ob tem kaj ne zdi prav, lahko rečemo še, da se s tem »ne počutimo komfortabilno«.

Angleščina se je v marketingu že zdavnaj udomačila. Brief, pitch, feedback, performance in engagement verjetno ne bodo več nikogar presenetili. Precej manj očiten pa je njen vpliv takrat, ko angleške besede izginejo, njihov način sestavljanja stavkov pa ostane. Besede so slovenske, stavek pa zveni, kot bi ga nekdo nekoliko preveč dobesedno prevedel iz angleščine.

Prav v teh dneh je vprašanje sodobne slovenščine znova v ospredju. Priprava Pravopisa 8.0, ki naj bi prinesel največjo prenovo pravopisnih pravil po skoraj 40 letih, se približuje koncu. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU napovedujejo, da bo besedilo končano februarja 2027, hkrati pa se krešejo mnenja o postopku njegove priprave, posameznih rešitvah in tudi o tem, kdo bo imel zadnjo besedo pred objavo.

Med pomisleki, izraženimi ob pripravi pravopisa, je tudi vprašanje, koliko naj pri določanju norme šteje dejanska javna raba. In prav tu postane stvar zanimiva. Marsikaj, kar je še pred nekaj leti zvenelo kot neposreden prevod iz angleščine, danes skoraj preslišimo.

Ko nekaj ne temelji več, ampak »bazira«

»Strategija bazira na raziskavi.«

»Odločitev bazira na podatkih.«

»Koncept bazira na potrebah uporabnikov.«

Razumemo vse. V večini primerov pa bi precej naravneje zapisali, da nekaj temelji na raziskavi, podatkih ali potrebah uporabnikov.

Podobno je z »dnevno bazo«. Nekaj počnemo »na dnevni bazi«, čeprav bi lahko preprosto rekli vsak dan ali dnevno. Na »redni bazi« pomeni redno, na »tedenski bazi« pa tedensko.

Potem je tu še »narediti razliko«, neposredna sorodnica angleškega make a difference. Znamke želijo »narediti razliko«, podjetja »narediti razliko v družbi«, posamezniki pa »narediti razliko v življenjih ljudi«. Pogosto bi lahko preprosto nekaj spremenili, prispevali k spremembi ali vplivali.

Probleme danes predvsem »naslavljamo«

Glagol »nasloviti« je medtem postal skoraj nepogrešljiv.

Podjetje »naslavlja potrebe uporabnikov«. Kampanja »naslavlja družbeni problem«. Izdelek »naslavlja izziv sodobnega potrošnika«.

V veliko primerih bi lahko problem preprosto obravnavali, reševali, se ga lotili ali se nanj odzvali.

Podobno je z rezultati. Ne dosegamo jih več vedno, ampak jih »dostavljamo«. Odgovornosti ne prevzamemo, ampak jo »vzamemo«. Vsebin ne ustvarjamo, ampak jih »kreiramo«. Prodajo »generiramo«, uporabnike »targetiramo«, rešitve »implementiramo«, kampanje pa »eksekutiramo«.

Potem pogledamo še njihov »performans«.

Ko besede ostanejo slovenske

Še zanimivejši so primeri, pri katerih tujega vpliva skoraj ne opazimo.

»Na koncu dneva« je lahko povsem običajna časovna oznaka. Kadar pa pomeni navsezadnje ali konec koncev, hitro spomni na angleški at the end of the day.

Podobno je s stavki, kot so »skozi komunikacijo smo dosegli ...«, »skozi projekt smo ugotovili ...« ali »skozi kampanjo želimo pokazati ...«. Pogosto bi bilo naravneje zapisati s komunikacijo, v projektu ali s kampanjo.

Pa »biti na isti strani«, ko se želimo strinjati ali se o čem uskladiti. »Videti veliko sliko«, ko želimo nekaj pogledati širše. »Premakniti iglo«, ko bi radi dosegli opazen premik. In »iti iz cone udobja«, ko bi lahko preprosto poskusili nekaj novega ali stopili iz ustaljenih okvirjev.

Vse razumemo. Nekatere od teh zvez so se medtem že tako udomačile, da ob njih skoraj ne pomislimo več na angleške to be on the same page, the big picture, move the needle ali comfort zone.

Potem pa je tu še korporativna klasika:

to resonira z mano → to me nagovori, to mi je blizu

to se čuti kot prava odločitev → to se zdi prava odločitev

nisem komfortabilen s tem → ob tem mi ni prijetno

dati fokus na → osredotočiti se na, poudariti

imeti fokus na → osredotočati se na

biti na isti strani → strinjati se, biti usklajen

videti veliko sliko → pogledati širše, videti celoto

premakniti iglo → doseči opazen premik

imeti pogovor o tem → pogovarjati se o tem

imeti vpliv na → vplivati na

vzeti odgovornost → prevzeti odgovornost

dostaviti rezultate → doseči rezultate

kreirati vsebine → ustvarjati vsebine

generirati prodajo → povečati ali ustvarjati prodajo

konzumirati vsebine → spremljati, brati, gledati ali poslušati vsebine

aplicirati za službo → prijaviti se na delovno mesto

eksekucija kampanje → izvedba kampanje

performans kampanje → uspešnost ali rezultati kampanje

Noben od teh primerov ni nerazumljiv. 

Nekateri so že tako razširjeni, da jih skoraj ne zaznamo več, medtem ko drugi še vedno nekoliko zarežejo v uho. Meja med tujim vplivom in običajno slovensko rabo pa se ves čas premika. Jezik si besede in konstrukcije izposoja, del tistega, kar je nekoč zvenelo nenavadno ali tuje, pa se sčasoma povsem udomači.

Vprašanje, ali lahko angleščini preprečimo vstop v slovenščino, zato ni na mestu. Bolj zanimivo je, koliko angleščine sploh še opazimo.

In ali res potrebujemo dnevno bazo, če imamo že vsak dan.