Kaj se lahko marketing nauči od balkanskega humorja?
Obiskali smo ljubljanski Muzej balkanskega humorja in preverili, kaj imajo dobra šala, dobra kreativna ideja in učinkovito marketinško sporočilo pravzaprav skupnega.
Kaj naredi šalo dovolj dobro, da si jo zapomnimo in jo povemo naprej? Odgovor smo iskali v ljubljanskem Bullshit – Museum of Balkan Humor, kjer je ustanovitelj Borut Kokelj desetletja zbiranja šal prenesel v fizični prostor.
Dobro šalo primerja z dobrim dizajnom: odstrani vse odvečno in v trenutku zadene bistvo. Njena vrednost po njegovem ni le v tem, da nas nasmeji, temveč da sproži tisti trenutek prepoznanja, ko v njej zagledamo sebe, svoje bližnje ali situacijo, ki jo dobro poznamo.
Kontekst je vse
Velik del humorja v muzeju temelji na skupnih izkušnjah, zgodovini in kulturnih referencah prostora nekdanje Jugoslavije. Kot pojasnjuje eden od muzejskih vodičev, starejšim slovenskim obiskovalcem zato nekaterih šal sploh ni treba dodatno razlagati.
Borut Kokelj/Foto: Jure Makovec/STA
»Kontekst je vse,« poudarja Kokelj. In enako velja za znamke. Globalnega sporočila ni dovolj le prevesti; razumeti je treba okolje, v katerem bo zaživelo, ljudi, ki jih nagovarja, in reference, ki jih ti prepoznajo.
To se kaže tudi med obiskovalci muzeja. Čeprav so ga sprva namenili predvsem turistom, je bilo že v prvem mesecu med obiskovalci približno od 50 do 60 odstotkov domačinov, junija pa skoraj 70 odstotkov.
Zakaj nekaj pošljemo naprej?
Obiskovalci lahko šale v muzeju fotografirajo, vodiči pa opažajo, da jih pogosto takoj pošljejo prijateljem oziroma ljudem, na katere jih je določena šala spomnila. K temu jih nihče posebej ne poziva.
»Ljudje ne delijo vsebin zato, ker so lepe, ampak zato, ker v njih prepoznajo sebe ali pa želijo z njimi nekomu reči: 'Poglej, točno tole sva midva!',« pravi Kokelj.
Vsebina postane vredna deljenja takrat, ko preseže samo sebe in postane del odnosa med ljudmi. Ne delimo je zato, ker nam je bilo naročeno, naj jo delimo, ampak ker nas je spomnila na nekoga ali nekaj.
Osebni arhiv
Če je treba šalo razložiti, nekaj ne deluje
Vloga vodiča v muzeju zato ni razlaganje šal. Kot pravi vodič Dušan, bi bilo razlaganje vica pravzaprav precej žalostno. Njegova naloga je predvsem ustvariti vzdušje in obiskovalcu pustiti prostor, da poanto odkrije sam.
Podobno velja za kreativne ideje. Če je treba njihovo poanto po ogledu še dodatno razlagati, pogosto izgubijo del svoje moči. Pri humorju je trenutek, ko povezavo razumemo sami, bistveni del izkušnje.
Ne glej levo
Eno preprostejših načel humorja muzej uporablja že pri tem, kako mimoidoče pripelje do svojih vrat.
Ker je nekoliko odmaknjen od glavnega turističnega toka, obiskovalce proti lokaciji usmerja tudi napis »Ne glej levo« (Don't Look Left). Rezultat je precej predvidljiv: mimoidoči pogledajo prav tja, kamor naj ne bi, in opazijo muzej.
Namesto neposrednega poziva k dejanju tako uporabi radovednost. Preprost preobrat pokaže, da za pritegnitev pozornosti ni vedno potrebnega več sporočila – včasih je učinkoviteje povedati manj oziroma povedati nekaj nepričakovanega.
Osebni arhiv
UI lahko ustvari podobo, ne pa konteksta
Tudi vizualna podoba muzeja sledi podobnemu principu. Združuje minimalističen oblikovalski jezik, neposredno tipografijo in ulično estetiko, s katerimi je Kokelj želel besednemu humorju dati fizično in vizualno obliko.
Pri ustvarjanju uporablja tudi umetno inteligenco, ki jo opisuje kot »digitalni čopič in pospeševalec domišljije«. Omogoča mu hitro vizualizacijo idej in različnih izvedb, a pri tem poudarja njeno omejitev: »Umetna inteligenca da piksle, človek pa jim mora vdihniti dušo, kontekst in pravi tajming za humorni naboj.«
Prav slednje je verjetno tudi najkrajši povzetek tega, kar se lahko marketing nauči od balkanskega humorja. Ne ponuja recepta, kako biti smešnejši. Pokaže pa, kako veliko naredijo prepoznavna človeška izkušnja, pravi kontekst, preprostost in natančen tajming. Ko vse to deluje, ljudi ni treba posebej prositi, naj vsebino razumejo ali jo pošljejo naprej.
Hvala, ker berete Marketing magazin!
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Nizozemski diskontni trgovec Action bo 18. septembra v Velenju odprl prvo trgovino v Sloveniji. Preverili smo, kako veliki so njegovi tekmeci in koliko oglašujejo.
Prihodnji petek bo štajersko prestolnico popestril Maribor Art Walk, navdihujoč koncept sprehajanja obiskovalcev med dvajsetimi kreativnimi prostori v središču Maribora.
Spar Slovenija je v letu 2025 po prihodkih prehitel Mercator. Tretje leto zapored je ostal tudi največji oglaševalec v Sloveniji, Mercator pa je bruto oglaševanje zmanjšal za več kot tretjino.
Zoran Savin, direktor IAB Slovenija, opozarja, da v času avtomatiziranega prometa in vsebin, ustvarjenih z UI, za znamke vse bolj štejeta jasno sporočilo in zaupanje.
UI-agenti naj bi kreativno delo naredili hitrejše in cenejše. A kaj, če se računica ne izide tako preprosto? O tem razmišlja Aida Gadžo, kreativna strateginja pri agenciji herman & partnerji.
Preverili smo, kaj se dogaja v agenciji SHIFT in ali so spremembe povezane z njihovim največjim naročnikom. Direktorica agencije Špela Žorž razkriva novo sestavo kreativne ekipe in načrte agencije.
Nova številka revije Marketing magazin prinaša pregled najaktualnejših tem, ki bodo v prihodnjih mesecih krojile svet marketinga, komuniciranja in kreativnih industrij.
Zavarovalnica Triglav je predstavila novo komunikacijsko platformo življenjskih zavarovanj, katere osrednje sporočilo življenjske odločitve povezuje s sklenitvijo zavarovanja.
Hitrice so kratke novice, ki povzemajo dogajanje v minulem tednu. Prebrali jih boste »na hitr’co« in se ustrezno informativno opremljeni podali v nov delovni teden.
Nizozemski diskontni trgovec Action bo 18. septembra v Velenju odprl prvo trgovino v Sloveniji. Preverili smo, kako veliki so njegovi tekmeci in koliko oglašujejo.
Spar Slovenija je v letu 2025 po prihodkih prehitel Mercator. Tretje leto zapored je ostal tudi največji oglaševalec v Sloveniji, Mercator pa je bruto oglaševanje zmanjšal za več kot tretjino.
Zoran Savin, direktor IAB Slovenija, opozarja, da v času avtomatiziranega prometa in vsebin, ustvarjenih z UI, za znamke vse bolj štejeta jasno sporočilo in zaupanje.
Žirija Gerety Awards 2026 je podelila štiri velike, 34 zlatih, 69 srebrnih in 75 bronastih nagrad. Med nagrajenci ni ne slovenskih ne drugih del iz regije.
Manj prekinjanja, več vrednosti za uporabnika, zvok kot prepoznavni element znamke, zgodbe, ki jih soustvarja občinstvo, in večji poudarek na avtentičnosti.
Po več kot petnajstih letih dela v marketingu, od tega dvanajstih v Puklavec Family Wines, se je Sonja Erčulj podala na samostojno podjetniško pot in ustanovila podjetje Sonchek Group.
UI-agenti naj bi kreativno delo naredili hitrejše in cenejše. A kaj, če se računica ne izide tako preprosto? O tem razmišlja Aida Gadžo, kreativna strateginja pri agenciji herman & partnerji.
Agencije, kaj bi sporočile svojim naročnikom? Pa naročniki agenciji? To smo vprašali naši tokratni koluMMnistki Nino Usnik (Telemach Slovenija) in Tino Križaj (Futura DDB).
UI-agenti naj bi kreativno delo naredili hitrejše in cenejše. A kaj, če se računica ne izide tako preprosto? O tem razmišlja Aida Gadžo, kreativna strateginja pri agenciji herman & partnerji.
Preverili smo, kaj se dogaja v agenciji SHIFT in ali so spremembe povezane z njihovim največjim naročnikom. Direktorica agencije Špela Žorž razkriva novo sestavo kreativne ekipe in načrte agencije.
Nova številka revije Marketing magazin prinaša pregled najaktualnejših tem, ki bodo v prihodnjih mesecih krojile svet marketinga, komuniciranja in kreativnih industrij.
Naroči se na novičnik
+ dostopaj do najnovejših vsebin
Vaše naročnine ni bilo mogoče shraniti. Prosimo, poskusite znova.
Vaša naročnina je bila uspešno aktivirana.
Marketing magazin
Namestite aplikacijo
Namestite aplikacijo
Tapnite Deli □↑ v spodnjem meniju,
nato »Dodaj na začetni zaslon«.