Kaj se lahko blagovne znamke naučijo iz uspeha Nolanove Odiseje?

Britanski oglaševalec in soustanovitelj agencije BBH sir John Hegarty je ob uspehu filma zapisal, da ta znova dokazuje moč domišljije, obrtniške dovršenosti in pripovedovanja zgodb.

Po njegovem mnenju blagovne znamke vse pogosteje opuščajo svojo dediščino, komunicirajo s praznimi kratkimi sporočili ter se pri razmišljanju pretirano zanašajo na podatke in algoritme. Osnovna naloga komunikacije pa ostaja pritegniti občinstvo z zgodbami, ki ga povezujejo z blagovno znamko.

Razprava pod njegovo objavo je pokazala, da uspeha Odiseje vendarle ni mogoče pojasniti zgolj s trditvijo, da dobre zgodbe vedno najdejo svoje občinstvo.

Uspeha ni mogoče pripisati le zgodbi

Kreativni direktor Gully Flowers je opozoril, da oglaševalska industrija filmske uspešnice pogosto razume preveč romantično.

Homerjeva Odiseja ni nova ali neznana zgodba, temveč ima za seboj približno 2700 let kulturne dediščine. Uspeha filma zato ni mogoče pripisati le kakovostnemu pripovedovanju, temveč tudi prepoznavnosti izvornega dela, Nolanovemu ugledu in visokim pričakovanjem občinstva.

Njegov odziv opozarja, da močna ideja sama po sebi še ne zagotavlja uspeha. Pomembni so tudi kontekst, prepoznavnost in zaupanje, ki se gradijo dalj časa.

LinkedIn

Več vsebin še ne pomeni boljšega učinka

Ian Jenkins je v odzivu izpostavil Nolanovo odločitev, da film posname s kamerami IMAX, na resničnih lokacijah ter z obsežno uporabo fizične scenografije in učinkov, ustvarjenih med snemanjem.

Po njegovem mnenju Nolan ni izbral zahtevnejšega načina snemanja zgolj zato, da bi bil film videti spektakularneje, temveč da bi občinstvu omogočil čim bolj pristno izkušnjo zgodbe.

V tem vidi vzporednico z blagovnimi znamkami, ki so pod vse večjim pritiskom, da za številne kanale v čim krajšem času ustvarijo čim več vsebin. Z več avtomatizacije lahko komunikacijo proizvajajo učinkoviteje, vendar to še ne pomeni, da bo ta tudi boljša ali opaznejša.

LinkedIn

Universal je z omejenim dostopom gradil pričakovanje

K uspehu filma je prispevala tudi promocijska strategija studia Universal Pictures.

Prvi dražilnik za film je bil julija 2025 na začetku na voljo le v kinodvoranah, kjer so ga predvajali pred filmom Jurski svet: Ponovno rojstvo. Pozneje je studio izbranim obiskovalcem projekcij v formatu IMAX 70 mm predstavil še skoraj šestminutni odlomek iz filma.

Ko je bil napovednik objavljen na spletu, je v prvih 24 urah na različnih platformah zbral približno 121 milijonov ogledov. S tem je postal najuspešnejši napovednik katerega od Nolanovih filmov.

The Odyssey

Universal pred premiero prav tako ni organiziral sicer vse pogostejših projekcij za vplivneže in upravljavce filmskih profilov. Film so si pred začetkom rednega predvajanja ogledali predvsem poklicni filmski kritiki po londonski premieri. Odločitev je omejila val zgodnjih objav na družbenih omrežjih in pomagala ohraniti skrivnostnost filma.

Velik del občinstva je izbral IMAX

Odiseja je v prvem koncu tedna v kinih IMAX ustvarila 52 milijonov dolarjev prihodkov oziroma približno petino celotnega svetovnega izkupička.

V ZDA in Kanadi je 23 odstotkov prihodkov prišlo iz kinodvoran IMAX, približno polovica obiskovalcev pa je film gledala v enem od premijskih formatov predvajanja.

Film je dosegel največji IMAX-ov začetek med Nolanovimi filmi, Universalovimi produkcijami in julijskimi premierami. IMAX je ob tem zabeležil tudi rekordno predprodajo vstopnic v vrednosti 50 milijonov dolarjev.

Posebno zanimanje je bilo za projekcije v analognem formatu IMAX 70 mm. Ker je zanj opremljenih le nekaj deset kinodvoran po svetu, so bile številne projekcije razprodane že pred premiero.

Marketing magazin

Kaj se lahko iz tega naučijo blagovne znamke?

Razprava, ki jo je sprožil Hegarty, odpira vprašanje, ali blagovne znamke danes preveč pozornosti namenjajo količini in hitrosti objavljanja, premalo pa kakovosti izvedbe in ustvarjanju pričakovanja.

Uspeha Odiseje ni mogoče pripisati enemu samemu dejavniku. Temelji na prepoznavni zgodbi, ugledu režiserja, zahtevni produkciji, premišljeni distribuciji promocijskih vsebin in posebnosti kinodvoranske izkušnje.

Hegartyjeva osnovna ugotovitev kljub temu ostaja: podatki in tehnologija lahko podprejo komunikacijo, ne morejo pa nadomestiti močne zamisli, kakovostne izvedbe in zgodbe, ki je vredna pozornosti občinstva.