potrosnja
Aktualno

Nezdravo uživanje informacij ogroža kreativnost in karierni uspeh

Dosti srečnejši in izpolnjeni bi bili vsi skupaj, če bi bili usposobljeni za zdravo informacijsko dieto, ki bi vodila do pridobitve dodatnih prostih ur, bolj zdravega življenjskega sloga in hitrejšega doseganja naših ciljev.

Tako bi namreč pravočasno in uspešno zaključevali zahtevna strateška in kreativnejša opravila, več bi se družili s prijatelji, izboljšali bi odnose z najbližjimi, redno bi si privoščili stvari za dušo in sprostitev, izboljšali bi spanec in celo spolno življenje. Vse to je mogoče z dobrim poznavanjem stanja in ustrezno reorganizacijo naših dnevnih navad na področju potrošnje vsebin.

»Kaaaj, a kar konec dneva je že?! Joooj, spet mi ni uspelo pomeditirati, potelovaditi, prebrati vsaj nekaj strani aktualne knjige (ki stoji na kupu vseh knjig, ki čakajo na vrsto), se posvetiti kakovostni debati s partnerjem in/ali otroki ...« Verjetno vsem zelo dobro znan zaključni scenarij povprečnega dne. In v takšnem tempu se večinoma odvijajo dnevi, ko nas okolica nenadoma začne spraševati: »Hej, kje boš praznoval silvestrovo?« Da ne govorimo, da je le eno leto takšno ... Brez zavestne spremembe naših navad potrošnje vsebin (pred zasloni) lahko švigne mimo celo naše življenje.

Informacijska poplava ali informacijska priložnost?

Lahko bi rekli, da smo v vojni s poplavo nezdravih informacij. V vojni zato, ker nas na vsakem koraku bombardirajo številne informacije, skrbno oblikovane s ciljem, da zadržijo čim več naše pozornosti, in manj s ciljem, da nas kakovostno informirajo. Zagotovo bi ta izziv najlažje rešili, če bi se izklopili iz vsega tega infokaosa in preprosto vtaknili glavo v pesek. A za vse, ki želimo aktivno vstopati v svojo zunanjo realnost in jo sooblikovati, je to nerealno, saj je ključno, da smo dobro informirani. Zato je cilj zdrave informacijske diete zmerno, premišljeno in disciplinirano uživati predvsem kakovostne informacije, da nam zagotovijo pravo informiranost in uravnoteženost.

Predlagam, da na sodobno informacijsko poplavo gledamo kot na informacijsko priložnost, ki se jo bomo naučili ustrezno obvladovati. To nas opolnomoči, da je od nas odvisno, katere informacije ali vsebine spustimo v svoj um. Da bi lahko dosegli ta cilj, potrebujemo najprej vpogled v dinamiko situacije in spoznavanje pasti, ki nam razkrijejo, zakaj se večinoma vsi tako lovimo na tem področju.

Človeška psiha oz. možgani imajo nekaj šibkosti, ki jim hitro podležemo. Ena od teh je sladkosnednost, kar uspešno izkorišča industrija sladkarij (za primerjavo), našo družabno naravo s pridom izkoriščajo družbeni mediji, željo po nenehnih novostih pa spretno izkoriščajo mediji in ponudniki senzacionalističnih novic. Tako največkrat pademo na preizkušnji zavestnega samonadzora nad večinoma samodejnim uživanjem vsebin, prikrojenih za izkoriščanje možganskih šibkosti. Druga past je, da se tehnologija, ki nam služi za distribucijo in uživanje informacij, razvija skoraj s svetlobno hitrostjo, medtem ko se ljudje razvijamo zelo počasi. Zato nismo ustrezno prilagojeni temu tehnološkemu razvoju in posledično plačujemo svoj davek. Naslednja pomembna težava je omejitev naših možganov, ki so »tovarniško nastavljeni« na potrjevanje naših obstoječih prepričanj. Vsebine, ki pritrjujejo našim prepričanjem, tako zlahka pridobijo vlogo mamilne funkcije. Pomemben je še en pojav, ki nam je iz zgodovine zelo dobro poznan, dandanes pa ga verjetno niti ne opazimo – informacijska nepismenost. A sodobna komunikacijska doba v resnici zahteva, da se sodobni potrošnik informacij vsak dan sooča z morjem besedilnih, zvočnih in video podatkov, nima pa znanja o uporabi orodij, ki mu omogočajo spoprijemanje s to poplavo informacij, kje najti prave podatke in kako jih uporabiti.

Posledice nezdrave potrošnje vsebin

Če se soočamo s katerim od spodaj navedenih neprijetnih simptomov, je čas, da prevetrimo svoje navade pri uživanju informacij.

1. Vse krajša pozornost

Eden od najbolj motečih simptomov kot posledica neustrezne informacijske »prehrane« je vsesplošna motnja pozornosti, ki je še posebej pri mlajši generaciji izrazito v porastu. Po znanstvenih raziskavah naša pozornost zadnji dve desetletji drastično upada. Največji upad naše pozornosti (kar za 40 odstotkov) se je zgodil leta 2000, ko je znašala 12 sekund, leta 2015 pa naj bi pri Microsoftu izmerili, da je znašala le še 8 sekund. Iz tega je razviden zaskrbljujoč trend, ki se je po marcu 2020 kvečjemu še drastično posabšal, saj se je povečala naša odvisnost od tehnologije.

Ta trend verjetno vsi občutimo  v obliki zmanjšane zmožnosti koncentracije na daljše ali bolj zahtevno besedilo, kar se odraža kot velika ovira pri učenju novih ali kompleksnejših stvari ter pri zahtevnejšem intelektualnem delu, s čimer radi odlašamo. To prinaša trend zmanjševanja naših človeških intelektualnih sposobnosti. Zato slaba informacijska dieta ogroža tudi naš karierni uspeh.

2. Zasvojenost s sodobno tehnologijo

Zasvojenost s tehnologijo je pri sebi zelo težko prepoznati. Obstaja preprost test, kako lahko to hitro preverimo. Za en dan, popoldan ali večer se odklopimo od zaslonov, nato opazujmo svoj odziv. Če bomo živčni in nenehno pred skušnjavo, da bi segli po zaslonu, je to znak, da čutimo negativne posledice zaradi prikrajšanosti možganov za svojo običajno dozo dopamina. Ta se še posebej sproža pri potrošnji nezdravih vsebin, saj so te oblikovane tako, da nenehno skrbijo za ustvarjanje vznemirjenja, ki tvori dopamin. Sčasoma se možgani navadijo na določeno dozo dopamina in zahtevajo še več »droge« (v tem primeru nezdravih vsebin).

V primerjavo s hrano so to navadno zelo sladka ali zelo slana visoko procesirana živila, ki so močni zasvojljivi stimulansi. Vsi pa vemo, da bi težko postali odvisni od zelenjave. Tako je v svetu vsebin in informacij težje postati odvisen od knjig in kakovostnih člankov. Hitro pa postanemo odvisni od intenzivnejših stimulansov, ki so že sami po sebi vznemirljivi, hkrati so tudi v funkciji ohranjanja naše pozornosti čim dlje. To se odraža v pomanjkanju obstanka v realnem svetu, ki ponuja manj dražljajev in nas zato bolj vleče nazaj pred računalnik.

3. Slaba produktivnost in upravljanje s časom

Slabo upravljanje s svojim časom je prav tako lahko običajna posledica tega, da ga nepremišljeno in preveč namenjamo za nekoristne vsebine, zmanjkuje pa nam ga za izvedbo koristnih, zahtevnejših opravil. Poleg tega vsak sam najbolje ve, kako hitro nam lahko švigne mimo nekaj ur, kadar se izgubimo na družbenih omrežjih ali v uživanju drugih vsebin (zgodb, filmov itd.). To neskončno morje ponudbe različnih idej in vsebin se negativno odraža tudi na naši nesposobnosti odločanja. Zato se lahko hitro ujamemo v slabe življenjske navade, ko v prostem času in ob koncih tedna blažimo svoj manjko in izčrpanost z nezdravo hrano, popivanjem, nepotrebnim nakupovanjem, še več maratonsko preživetega časa pred zasloni, ob pomanjkanju zdravega gibanja ali celo druženja. Namesto da bi prosti čas preživljali kakovostno, kar bi nam pomagalo dosegati globljo izpolnjenost in samouresničenje.

4. Izkrivljeno dojemanje realnosti

Ob neustreznem uživanju informacij se lahko poslabša tudi naš občutek za realnost. Algoritmi v digitalnem svetu namreč ustvarjajo mehurček somišljenikov in posledično enoplastnih vsebin. S tem se oži naš pogled na raznolikosti sveta okoli nas. To s pridom v najbolj skrajnem pogledu izkoriščajo tudi sekte in kulti, v najbolj milem pogledu pa blagovne znamke.

5. Težave v komunikaciji z drugimi

Posledice nezdravega uživanja informacij so pogosto tudi slabše komunikacijske spretnosti in slabši odnosi z drugimi. Na eni strani zato, ker nas krajši čas, namenjen druženju, oropa socialnih spretnosti. Na drugi strani pa zato, ker se zelo zmanjša nabor tem, ki nas zanimajo in bi se bili o njih zmožni pogovarjati z drugimi ljudmi.

6. Telesne težave in bolečine

Ob sprejemanju nekaterih informacij (še posebej e-pošte, pa tudi drugih) pogosto zadržujemo svoj dih in tako blokiramo svoj običajni pretok kisika in srčnega utripa, ki zaradi zadrževanja postaneta nepravilna. To ne vpliva le na količino kisika in ogljikovega dioksida v naši krvi, temveč tudi na naš odziv, ki ga poznamo kot »zbeži ali napadi«. Prispeva lahko celo k nastanku diabetesa in debelosti. Hkrati se zaradi prevladujočega sedenja leni naše telo.

7. Pomanjkanje kreativnosti

Pretirano kot tudi enolično uživanje nekakovostnih vsebin prineseta tudi zmanjšano kreativnost in odpor do kreativnih nalog. V osnovi smo vsi ljudje neskončno kreativni, a ta čarobna moč nam lahko tudi zakrni, če jo zanemarjamo, ker večino časa informacije le pasivno spremljamo in zato ne ustvarjamo. K zmanjšanju kreativnosti pa prispeva tudi nekakovostna vsebina. Tako kot pravimo, da hrana, ki jo uživamo, vpliva na zdravje našega telesa, velja tudi za možgane, ki razmišljajo in ustvarjajo ideje skladno s tistimi, ki jih uživamo.

Kako izboljšati svojo informacijsko dieto

Najprej je smiselno, da preučimo naš vsebinski »krožnik«, da sploh dobimo vpogled v naše avtomatizirano in kompulzivno sprejemanje vsebin. Pametno je narediti tudi »čistilno akcijo« svojega dotoka informacij (se odjavimo od čim več nepotrebnih naročnin, novičnikov, novičarskih portalov, videovsebin), ki so le mašilo. Morda ob tem dobimo še navdih za krajši »informacijski post«, da se srečamo s sabo in z realnostjo iz prve roke. To nam bo pomagalo uravnotežiti svoj občutek za čas in umiriti misli ter uvideti svojo vizijo. Nato pa si svoje uživanje vsebin zastavimo po naslednjih smernicah.

1. Posegajmo po kakovostnih informacijah in vsebinah

Faris Yakob je razvil prehranski piramidi podobno tabelo, ki pa je osredotočena na tip informacij, medijev in vsebin. Mediji, ki so na dnu piramide, podobno kot v prehranski piramidi, predstavljajo kakovostne vsebine, ki jih moramo zaužiti največ. Med temi so knjige, umetniška dela, povezovanje z ljudmi okoli nas ... Te resnično zahtevajo aktivno udejstvovanje, a nas bolj navdihnejo, izpolnijo in nam povečajo samozavest. Tiste na vrhu piramide pa so najbolj škodljiva izbira in jih zato čim bolj omejujemo, saj izkrivljajo naše razumevanje sveta in ustvarjajo večjo polarizacijo o naših idejah in prepričanjih z drugimi ter nas postavljajo v črno-bele dialoge. To spodbuja večjo čustvenost, ki je žal usmerjena v negativno smer: od panike, depresivnosti, tesnobe, jeze ipd., kar vpliva na našo samopodobo in ustvarjalne sposobnosti. Med te vsebine sodijo predvsem družbena omrežja in instantne novice.

2. Prevladujejo naj vsebine s pozitivnim čustvenim učinkom

Sodobna tehnologija omogoča, da praktično v živo spremljamo vse najbolj aktualne, ogrožajoče in škandalozne dogodke. Zato nas novice večinoma navdajajo z občutki strahu in negotovosti. Družbena omrežja pa nas navdajajo z občutki nesamozavesti, zavisti, ljubosumja, napetosti ... Vse te vsebine zelo vlečejo naše možgane, zato se moramo zavestno trenirati, da se jim izognemo in na spletu niti ne kliknemo nanje. S tem si naredimo veliko uslugo in treniramo moč lastne volje. Vplivamo pa tudi na prihodnjo ponudbo vsebin, ki jo mediji uravnavajo v skladu s povpraševanjem. V vsakem trenutku pa so nam na voljo tudi vsebine, ki nam vzbujajo pozitivne občutke. Vsekakor je dobro, da poskrbimo, da bo naša informacijska hrana vsebovala tudi nekaj takšne z elementi humorja. Nevroznanstvene raziskave kažejo, da našo pozornost vedno pritegnejo takšne informacije, ki še okrepijo naše obstoječe in prevladujoče čustveno stanje. A tega vedno lahko spremenimo, ko to ozavestimo in se osredotočimo na novo vizijo.

3. Ohranjajmo zdrav skepticizem ob uživanju vseh informacij

Pri uživanju informacij se moramo trenirati tudi v razvijanju kritičnega razmišljanja. Pomaga, da se zavedamo, da ima vsaka zgodba več plati, s katerih je lahko osvetljena. Znati moramo tudi sprejemati vsebine ali novice z nekaj distance, saj jih večina medijev predstavlja poenostavljeno in enostransko. Če se zalotimo, da informacijam večinoma pritrjujemo, je morda čas, da našim možganom predstavimo še kakšen nov zorni kot. 

4. Določimo si zdravo dnevno dozo informacij

Pomembno je, da si čas, ki ga namenimo spremljanju vsebin, ustrezno omejimo – tako na dnevni ravni kot na ravni potrošnje posamezne vsebine. Smiselno je tudi, da se vsaj uro ali dve pred spanjem izklopimo od spremljanja digitalnih vsebin. Predvsem pa, da izklopimo vse medije z najbolj škodljivim učinkom na naše razpoloženje, kot so novice in družbeni mediji. Namesto tega se raje sprostimo ob dobri knjigi ali si privoščimo klepet z družinskimi člani.

5. Proaktivno uživanje informacij

Čas je, da začnemo razvijati raziskovalca v sebi, saj bodo tako na našem »vsebinskem krožniku« lahko pristale informacije po naši meri in v skladu z našo življenjsko vizijo. Bodimo proaktivni pri uživanju informacij – sami vodimo igro in raziskujmo, kaj nas zanima glede stvari, ki se dogajajo okoli nas (ali preko medijev ali iz našega resničnega življenja, dela, druženja, učenja). Pogosto lahko veliko časa prihranimo, kadar potrebujemo kakšno konkretno informacijo, da raje pokličemo nekoga, ki je na tem področju doma, da nas usmeri ali poduči. Preden pa se poglobimo v neko vsebino ali informacijo, si razjasnimo, kakšen je naš cilj, kaj pričakujemo od določene vsebine in kaj želimo s pridobljeno informacijo narediti. Prvi filter je, ali določeno informacijo ali vsebino zares potrebujemo – ali nam lahko kako pomaga v našem življenju. Če se odločimo pritrdilno, potem si vnaprej določimo, koliko časa si bomo dali v ta namen na voljo.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, maj 2022, #491. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.

498

Naroči se na revijo MM in prihrani do 30%!

Intervju

LK
03. 12. 2022

Eden od osrednjih izzivov družbe Elan je učinkovit prehod v sistematično trajnostno…

»Lahko bi se selili po svetu, iskali ugodnejše obrate in okoljevarstveno manj zahtevna okolja, a mi ostajamo tukaj, ker verjamemo v svoj način…

nikolova
29. 11. 2022

Na avgustovski konferenci Conventa Crossover, kjer so letos še več poudarka namenili…

»Stalno komuniciranje, da ste naredili korake na poti k trajnosti, bo prispevalo k spreminjanju ustaljenih norm in ljudje bodo sprejeli, da je…

zapancic
28. 11. 2022

V petek so na 38. Slovenskem knjižnem sejmu razglasili knjgo leta. To je postala knjiga…

David Zupančič v knjigi ne skriva, da je zdravniški poklic naporen. Kljub temu pravi, da ne razmišlja o spremembi kariere. »Konec koncev potrebujem…

Naši avtorji