Nepremičninski posrednik, ki se dobro znajde tudi na LinkedInu

Če redno brskate po LinkedInu in če imate tam dovolj široko mrežo stikov oziroma poznanstev, ste zagotovo že ujeli kakšno objavo o slovenskem nepremičninskem trgu. Po vsej verjetnosti je avtor katere od njih Stane Petavs, ki mu je s svojimi poljudno napisanimi, a nič manj informativnimi objavami uspelo nepremičninski trg približati tudi tistim, ki o njem milo rečeno ne vedo veliko (vključno z avtorjem tega prispevka).  Petavs je zaposlen kot nepremičninski posrednik in je dolga leta delal v medijih, med drugim tudi pri Časniku Finance, zato mu je, kot pravi, ustvarjanje vsebin blizu. »Vedno je izziv napisati nekaj, kar ljudi zanima. Zato tudi upravljam še dva profila na LinkedInu, in sicer podjetja, ki se ukvarja z nepremičninami.«

Objave prebere tudi po 15 tisoč ljudi

Objavljanja na LinkedInu se je Petavs lotil z namenom oglaševanja svoje dejavnosti, t. j. nepremičninskega posredništva, svetovanja, analize nepremičninskega trga in osebne prepoznavnosti. K temu so ga vodile zelo visoke številke branosti, ki so precej višje od večine strokovnih člankov v klasičnih medijih. »Za časopis oziroma spletno stran je težko napisati strokovni članek, ki bi ga prebralo 15 tisoč ljudi, kolikor imam jaz povprečje na objavo na Linkedinu,« je povedal. LinkedIn si je izbral zato, ker je po njegovih besedah poslovno družbeno omrežje in ker je zaradi preglednih profilov uporabnikov spoštljiv in verodostojen. »V Linkedin sem vložil ogromno časa, česar ne bi naredil, če ta ne bi imel tudi zaupanja vrednega lastnika, torej Microsofta.«

Petavs objave deli na dva segmenta. Prve opredeljuje kot »komercialne«, ki so zanimive za številne bralce, denimo novogradnje nepremičnin, druge pa so bolj strokovno nepremičninsko obarvane, ki pritegnejo bralce, ki se tako ali drugače ukvarjajo z nepremičninami, torej analizo trga. »Po sedmih letih aktivnega objavljanja kar dobro predvidim odziv sledilcev. Vedno pa so seveda tudi presenečenja, ko se vprašaš, 'kaj pa mi je zdaj naredil algoritem, kaj mu ni jasno',« pravi z nasmeškom. Ob tem nas je seveda zanimalo, v kolikšni meri mu pisanje na LinkedInu pomaga pri prepoznavnosti oziroma osebnem znamčenju. »Drugega oglaševanja ne potrebujem, sicer pišem tudi blog. Takšni stiki privedejo tudi do realizacije nepremičninskega posla. Poleg tega sem spoznal veliko poslovno zanimivih ljudi, ne le virtualno, z mnogimi sem se srečal na kavi,« pojasnjuje. 

Mladi si očitno sploh ne predstavljajo več, da bi pet dni sedeli v pisarni

V eni od objav Petavs obravnava tudi hibridno delo v Sloveniji. V njej je med drugim ugotovil zanimivo nasprotje. Od zaposlenih do 25. leta starosti bi jih kar 45 odstotkov delalo samo od doma, na hibridni način pa 43 odstotkov. Po drugi strani bi jih med zaposlenimi nad 45. letom hibridno delalo 60 odstotkov in le 27 odstotkov zgolj od doma. Sogovornik opaža, da če ima podjetje lastniške pisarne – pri nas je tega zelo veliko, v tujini pa se pisarne predvsem najemajo, ugotavlja –, potem je vodstvu težko gledati prazne prostore. »Pri nas bomo za spremembe potrebovali več časa, drugod po svetu pa se  hibridni model pisarniškega dela res hitro uveljavlja. Pogovarjajo se samo še o izvedbi, kot sta upravljanje s človeškimi viri in tehnološka podpora. Mladi si očitno sploh več ne predstavljajo, da bi pet dni sedeli v pisarni. Trg s pisarniškimi prostori je zdaj v precejšnji tranziciji,« je povedal. Petavs je po prvem valu covida-19 pričakoval, da se bo delalo in sestankovalo drugače. »Če ne drugega, zaradi stroška nepremičnine. Tako velike spremembe pa so me presenetile. Ne nazadnje se je celoten trg dela obrnil na glavo, govorimo o pomanjkanju kadrov in odpovedih.«