Naj inovacije zadihajo s polnimi pljuči

Matt Ridley (1958) je eden od najbolj znanih svetovnih piscev o znanosti, okolju in ekonomiji; med drugim je bil urednik za znanost pri The Economistu, njegov dopisnik iz Washingtona in urednik ameriške izdaje tega poslovnega tednika, nato pa se je odločil za samostojno pisateljsko in podjetniško pot. Med njegovimi knjigami so najbolj znane Racionalni optimist (The Rational Optimist), Evolucija vsega (The Evolution of Everything) in Genom (Genome), ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu. Pri založbi UMco so nedavno, le nekaj mesecev po izvirniku, poskrbeli za slovenski prevod (prevedel jo je Niki Neubauer) njegove najnovejše knjige Kako inovacije spreminjajo svet. Čeprav jo je napisal še pred pandemijo covida-19, pa je zaradi z njo povezanega preloženega izida v Veliki Britaniji h knjigi lahko dodal še spremno besedo, s katero dokazuje, da posledice bolezni potrjujejo njegove argumente, virus pa da nas je še dodatno opomnil na pomembnost inovacij. V knjigi namreč naniza tudi številne zgodbe, kako so inovacije vplivale na potek nalezljivih bolezni, od cepiv proti črnim kozam in oslovskemu kašlju do mrež proti komarjem, prepojenih z insekticidi, do kloriranja vode iz vodovoda. »Enako bo veljalo tudi za to bolezen: inovacija jo bo premagala, pa najsi bo to cepivo, zdravilo, sredstva za uveljavljanje karantene ali aplikacija z družbenih omrežij, ki bo omogočala spremljati stike z okuženimi osebami,« je prepričan. Svoje razmišljanje sicer sklene precej, zanj neobičajno, črnogledo, saj opozarja na »inovacijsko lakoto«, pomanjkanje inovacij v zadnjem času, ki se je po njegovem mnenju razmahnila »zaradi samozadovoljnosti velikih korporacij, zbirokratiziranosti velikih vlad in velikih protestnih skupin, ki v javnosti vzbujajo strah pred vsem novim«. In dodaja: »Z nekaj izjemami, večinoma v digitalnem svetu, inovacijski stroj kašlja in družba ne dobiva toliko koristnih novih izdelkov in storitev, kot jih potrebuje. Covid-19 je na to zlovešče jasno opozoril. Skrajni čas je, da inovacijam pustimo, da zadihajo s polnimi pljuči.«

Inovacije niso izum, ampak skupinski trud s poskusi in napakami

A naj preidemo k začetku knjige, ki je sicer veliko bolj optimistična; je prava enciklopedija prelomnih inovacij, ki so spremenile tok človeškega razvoja. V več poglavjih se Ridley posveti inovacijam na področju energije, javnega zdravja, prevoza, hrane, komunikacije in računalništva, vključi pa tudi nekatere prazgodovinske (kot so ogenj, poljedelstvo in celo psi) in nizkotehnološke (od številk do valovite pločevine). Gre za izjemno zanimive zgodbe – seveda k temu pripomore tudi njegov privlačen pripovedni slog, ki ga je nedvomno razvil v dolgoletni novinarski karieri –, iz katerih nato izpelje skupni imenovalec inovacij. Inovacije niso izumi, kar lepo ponazori z zapisom o Thomasu Edisonu, ki mu pripisujemo »izum« žarnice. Edison se je namreč po Ridleyjevih besedah zavedal, da je inovacija sama po sebi proizvod in da je zanjo potreben skupinski trud, ki zahteva poskuse in napake. »Še danes je znamenita njegova izjava, da je za izum potrebno en odstotek navdiha in 99 odstotkov znoja. Toda v bistvu je bil bolj inovator kot izumitelj: zamisli je spreminjal v praktično, zanesljivo in cenovno dostopnost resničnost,« zapiše avtor. Žarnico so namreč pred Edisonom razvijali številni znanstveniki, a jo je le on uspel spraviti v življenje in jo približati ljudem. Tudi sicer so inovacije skoraj vedno postopne in se le redko zgodijo iznenada. Kot pravi Ridley, so trenutki hevreka redki in morda sploh ne obstajajo, če pa že pride do tega, je to »predvsem zaradi zapoznelega spoznanja in dolgih obdobij priprav, da ne omenimo številnih napačnih zavojev na poti«. Do inovacij torej vodi precej trnova pot, polna poskusov in napak; gre za evolucijo in ne vrsto revolucij. Tudi inovacije v računalništvu, o katerih tako radi poročamo in prebiramo, po njegovih besedah niso zgodba o junaških izumiteljih z nenadnimi prelomnimi dosežki, ampak postopno, neizprosno neizogibno napredovanje, ki je posledica vsega nakopičenega tehničnega znanja in dosežkov. Za številne računalniške inovatorje še nikoli niti nismo slišali, saj so prispevali le drobec, a pomemben, k razvoju tehnologije. Na računalniške inovacije so torej vplivali ščepci, ki so jih dodajali neimenovani posamezniki: »Predvsem to, ne pa nastopaški liki, kot je Steve Jobs, ki mu je uspelo narediti kult osebnosti v revoluciji, v kateri osebnosti niso bile v ospredju.«

Knjiga Matta Ridleyja Kako inovacije spreminjajo svet je v prevodu Nikija Neubauerja izšla pri založbi UMco.

Do Facebooka bi prišlo tudi brez Zuckerberga

Čeprav se nam zdita vodilni spletni iskalnik in največje družbeno omrežje izjemna tehnološka izuma, pa bi po Ridleyjem mnenju nastala v vsakem primeru. »Razvoj iskalnikov in družbenih omrežij je potekal po običajni poti inovacij: postopno, naključno in neizprosno, z nekaj trenutku hevreka oziroma nenadnimi preboji,« opaža. Tako iskalniki in družbena omrežja so po njegovem prepričanju nekaj neizogibnega: »Tudi če Larry Page ne bi nikoli spoznal Sergeya Brina in če Mark Zuckerberg ne bi prišel na Harvard, bi vseeno imeli iskalnike in družbena omrežja. Oboje je že obstajalo, ko so zagnali Google in Facebook.« Prav tako poda tudi korelacijo med bogastvom in inovacijami, saj naj bi se te že od nekdaj porajale tam, kjer so bili na voljo potrebni viri: kamenodobne inovacije je sprožilo obilje morske hrane, poljedelstvo so izumili v izobilju rodovitnih rečnih dolin, tehnološke inovacije pa danes cvetijo v bogati Silicijevi dolini, tako kot so nekdaj v mestnih državah renesančne Italije. Po Ridleyjem prepričanju so prav inovacije razlog, da večina ljudi danes živi v blaginji in so tudi daleč najbolj prispevale k upadanju skrajne revščine. A, kot že rečeno, v današnjem svetu opaža, da inoviranje pojenjuje, ne nazadnje tudi zaradi zaščite intelektualne lastnine in patentov, ki naj bi razvoj inovacij dejavno ovirali.

Tako celovitega pregleda in pogleda na inovacije, kot ga podaja Ridley, verjetno še nismo dobili. Knjigo toplo priporočam tudi vsem, ki delujete v marketingu in oglaševanju, saj boste dobili dokaz, da se lahko podobne ideje skorajda v trenutku rodijo na povsem drugih koncih sveta, kot tudi, da niti pri kreativnih rešitvah ni potrebna revolucija, saj že mali koraki vodijo k izboljšavam in s tem k večjemu zadovoljstvu končnih uporabnikov.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, december 2020, #474. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.