Lahko slovensko podjetje Lip Ramps osvoji svetovni »skejterski« svet?

Za mladino, ki »fura«

»Skejter sem. Od glave do peta. Od malih nog na dilci s štirimi kolesci. Ta stvar me je izoblikovala v človeka, kakršen sem danes. Življenje sem posvetil skateboardingu in praktično vse, kar počnem za preživetje, se vrti okrog tega športa,« svojo navezanost na šport opiše Marko Žumer, sicer univerzitetni diplomirani inženir grafične tehnologije. Kot pravi, se ob vztrajno (in prehitro) bližajočem se 40. letu starosti in očetovstvu vse bolj osredotoča na prenos znanja in izkušenj na mlajše generacije.  »Sanje vsakega skejterja, ki je kadar koli »ropotal« na ulici in s klapo sestavljal improvizorične skakalnice, so, da ima nekoč v lasti svoje skate elemente. Meni so se te sanje uresničile. Dolga leta prijateljstva s somišljenikom Urošem Židanekom so mi dale še dodaten zagon, saj je mojo idejo sprejel z odprtimi rokami,« pojasnjuje. Ni trajalo dolgo in nastal je Lip Ramps, slovenska izdelovalnica prenosnih lesenih elementov za skate, ki pa so primerni tudi za mlajše, ki vozijo skiroje. »Vse to je naša ciljna skupina, torej mladina, ki 'fura',« pravi sogovornik.

Marko in Uroš med pripravo "terena"

Na prvem mestu zadovoljstvo uporabnikov in organska rast

Ustanovitelja pri finančnih projekcijah ostajata trdno na tleh. Z razpoložljivimi sredstvi načrtujeta izdelavo prototipov (in ob tem seveda ne zaideta v rdeče številke), na katerih se bo vozilo. Že po prvem druženju je bilo jasno, da so vsi elementi prestali vse teste in da so »enostavno odlični«, je zadovoljen Žumer. »To bi naju konec koncev lahko prehitro odneslo, a se zavedava, da je v prvi vrsti pomembno, da se na elementih Lip Ramps uporabniki počutijo dobro, da so zaradi pravilnih izračunov in dimenzij varni in vizualno privlačni,« je previden Žumer. Projekt oziroma blagovno znamko razvijata počasi in organsko, tako da, kot pravi, visokih finančnih načrtov niti ne delata. »Bo čas naredil svoje, do takrat pa s prijatelji »furamo« in uživamo. Dokler lahko.« Sodelovanja z vlagatelji za zdaj ne načrtujeta, pa čeprav jih je nekaj po njegovih besedah izkazalo zanimanje že v prvem tednu delovanja. »Najina želja je na začetku, da način in delovanje projekta spoznajo skejterji, mladina, klubi, društva, šole ter mesta, župani in občine, ki v bližnji prihodnosti ne načrtujejo gradnje betonskega skate parka. Lip Ramps je torej dobra alternativa, ki pa jo hočeva s pomočjo dogodkov in druženj v prvi vrsti izpiliti, odpraviti in popraviti malenkosti, poslušati in upoštevati predloge uporabnikov skate elementov in od tam greva dalje,« je povedal.

Izdelki so z opisi, dimenzijami in fotografijami na voljo preko spletne strani www.LIPRAMPS.si. »Vedno pa rad prej komuniciram s končnimi uporabniki, da se dogovorimo o morebitnih dodatnih željah, materialih in drugih podrobnostih,« pojasnjuje Marko Žumer.

Video kasete in revije zamenjali splet, Facebook in Instagram

V sklopu promocijskih aktivnosti se Žumer sklicuje na zgodovino skateboardinga. Razvoj in napredek katerega sta zanj vedno bila in bosta videna preko »akcijskih« fotografij in videov. Nekoč težko pričakovane video kasete in revije je danes prehitelo medmrežje. »Instagram in Facebook sta tisti dve platformi, s katerima na najlažji in najhitrejši način predstaviš, kdo si, kaj si, kaj delaš in kako to delaš. In tako kot je hitro nastal Lip Ramps, tako hitro se je zgodil tudi naš prvi javni dogodek, ki smo ga »odfurali« z odličnim obiskom in še bolj odličnim odzivom. Vsak naš naslednji dogodek je bil še bolj obiskan od prejšnjega in tako smo med drugim dobili tudi državni rekord v skoku v višino, ki danes meri 98 centimetrov,« je zadovoljen.

Duh skejtanja ostaja na cesti

Podjetje sta partnerja ustanovila v za skateboarding dobrih časih. Po mnenju Žumerja je po priljubljenosti že dosegel svoj vrh. »Na televiziji praktično ni oglasa, kjer nastopajo mladi, da ni vsaj enega kadra nekoga, ki ima skejt pod nogami ali pa v roki. Globalna tekmovanja imajo večjo gledanost kot kadar koli poprej, v Braziliji nacionalna televizija predvaja nogometne in skejterske tekme. Prihajajoča olimpijada v Tokiu, ki bi morala biti že letos, bo za skateboarding premierna.«

Statistika pravi, da je aktivnih skejterjev po svetu danes preko 13 milijonov, kar so po opažanjih sogovornika dodobra izkoristile velike korporacije in s tem »pripomogle«, da je skateboarding danes takšen, kot je. »Veliko je minusov, a je veliko tudi plusov in držati se je treba pozitivizma. Duh skejtanja je še vedno na cesti – tam se je vse začelo in iz naravnega okolja te ne mora spoditi nihče. Niti dejstvo, da skate parki po svetu rastejo kot gobe po dežju,« je optimističen Žumer. Ob tem poudarja, da je že nekaj let govora o športu in ne več o subkulturi. »Smo v 21. stoletju in ni več pomembno, kako se oblačiš, kakšno glasbo poslušaš, kakšen jezik govori tvoja mati in kakšna je tvoja naravna barva las. Pomembno je to, da smo somišljeniki, ki smo radi »v akciji« in da držimo skupaj ne glede na situacijo, barvo kože in spolno usmerjenost. Smo drugačni in smo enakopravni, eno s skejtom,« sklene Žumer.