photo
Aktualno

»Ko postaneš preveč samozavesten, te življenje prizemlji«

Poslovni informacijski sistem PANTHEON je znan številnim slovenskim, pa tudi tujim podjetnikom, saj je v več kot dvajsetih letih prepričal že skoraj 60.000 uporabnikov.

Andrej Mertelj je ustanovitelj in solastnik Skupine Datalab, predsednik upravnega odbora ter neizvršni direktor tega uspešnega podjetja, ki pravi, da je poleg uspehov v življenju doživel tudi precej padcev. Začel je s precej velikim računalniškim podjetjem PowerPlus, ki je leta 1996 bankrotiralo. »V Hong Kongu smo imeli tovarno pomnilniških čipov in padec pomnilnikov nas je 'potopil'. To je bil tisti pravi bankrot, ko greš iz višav do tega, da dobesedno nimaš za jesti. Znašel sem se v situaciji, ko sem moral odplačati več kot milijon mark dolga, a se nisem nameraval predati. Od nekdaj sem imel rad računalnike in kot podjetnik sem se naučil pomena financ, a sem ugotovil, da nimam na voljo nobenih orodij, s katerimi bi lahko vodil podjetje. Zato smo začeli razvijati poslovno programsko opremo. Svoj bankrot in to, kar sem se preko njega naučil, sem želel izkoristiti za to, da preprečimo bankrot drugim podjetnikom. Od tod ideja o Datalabu in tudi ideja za naš slogan 'Spreminjamo podatke v dobiček'.«

Od garažnega podjetja do borze

Začeli so v njegovi dnevni sobi in nato zamenjali številne prostore. »Dejansko smo delali po garažah, nekaj časa pa tudi v nekem skladišču, kjer smo delali v lesenih kontejnerjih. V njih je bilo poleti izjemno vroče, pozimi pa izjemno hladno, ampak smo zdržali in rasli. Želeli smo narediti vse by the book, po pravilih, in odločili smo se, da gremo tudi na borzo. Tam smo se pojavili 30. junija 2008, 24. septembra 2008 pa se je zgodil 'konec sveta' in znašli smo se pred recesijo,« se spominja. To je bil še eden od padcev, ki so jih doživeli, a jim sam ne pravi padci, temveč trenutki streznitve, pred katere te postavi življenje. »Ko postaneš malce preveč samozavesten in misliš, da vse teče tako, kot mora, se zgodi nekaj, kar te prizemlji. Ampak zgodovino pišejo preživeli. Mi smo imeli srečo, da nam je uspelo, ogromno pa je tudi takšnih zgodb, o katerih ne slišimo, saj jim ni uspelo. Sam zagovarjam dejstvo, da se človek nikoli ne sme predati. Bolj kot te življenje 'tepe', bolj moraš udrihati nazaj, saj je to edina možnost, da ti uspe. V nasprotnem primeru ti ostanejo le izgovori. Za nekatere ljudi je dober izgovor skoraj enak zmagi, zame pa to ne velja. Izgovor je izgovor za neuspeh, zame pa šteje le zmaga,« odločno pove.

Kaj je PANTHEON?

»Povedano na zelo poenostavljen način, poslovni informacijski sistem PANTHEON skrbi, da so vse stvari v podjetju preštete in da bodo preštete tudi v prihodnosti, da ti lahko načrtuješ. Podjetniki zanemarjamo pomen financ in podatkov, tudi zato, ker smo nenehno v dnevnih težavah. Ker sem navdušen jadralec, naj pojasnim z jadralsko prispodobo: če želiš nekam pripluti, moraš vedeti, kje si. Potrebuješ GPS, ki ti pove, kakšne so tvoje koordinate; v poslu je to PANTHEON GPS, ki ti sporoča pozicijo, v kateri si in kam greš. Vedeti pa moraš tudi, kam hočeš priti in zato potrebuješ zemljevid oziroma poslovni načrt,« pojasni sogovornik. V PANTHEON-u podjetniki lahko spremljajo vse vidike poslovanja – od tega, kaj se dogaja z naročili, z zalogami, kako prodajajo, kam prodajajo, nadzorujejo proizvodnjo, finančne tokove in kadre, ki postajajo vedno pomembnejši. »Vse te podatke vodimo v PANTHEON-u, ki je na neki način osnovni živčni sistem podjetja,« pravi Andrej Mertelj.

Izjemen program za mala in srednja podjetja

PANTHEONima širok krog uporabnikov, saj ga uporabljajo tako samostojni podjetniki kot tudi velika podjetja. Ko so leta 1998 razmišljali o tem, kakšne platforme in kakšne tehnologije bodo nudili, so se odločili za t. i. »client-server« tehnologijo, ki je bila takrat dostopna le največjim podjetjem. Mertelj pravi, da je težil k temu, da med majhnim in velikim podjetjem ni razlik, razen v tem, da imajo velika podjetja bistveno več denarja in ljudi za reševanje problemov. To pomeni, da so majhna podjetja tista, ki potrebujejo najbolj domišljena orodja za to, da lahko konkurirajo velikim. »Zato smo vzeli tehnologijo, ki je bila domena velikih in jo prilagodili majhnim. In to delamo že dvajset let. Ko se nekdo udeleži konferencePANTHEON, bo tam izvedel stvari, o katerih razmišljajo 'veliki' in ki jih bo večina tvojih kolegov v osmih do desetih letih implementirala. Pri nas pa dobiš to možnost že nekaj let prej. In to je tisto, kar nas vleče naprej in kar tudi uporabniki prepoznajo in zaradi česar uporabljajo PANTHEON. S tem, ko imaš tehnologijo za velika podjetja in jo znaš prilagoditi majhnim, dobiš celoto. In to je fleksibilnost, ki je nima niti Microsoft. Zato je PANTHEON najboljša izbira za mala in srednja podjetja,« ponosno pove in doda, da Slovenija žal ni stomilijonski trg, sicer bi bil Datalab eno od najbolj znanih svetovnih podjetij.

Danes je med njihovimi strankami približno 2500 mikro podjetij, približno 3000 manjših in 4000 srednjih podjetij, pa vse do največjih. Ker dva milijona ljudi oziroma 100.000 podjetij, kolikor jih je v Sloveniji, ni dovolj, je že na začetku razmišljal o tujini: »Pri nas preprosto ni ekonomije obsega. Informatika pa je posel, ki ima ekonomijo obsega v svojem genskem zapisu. Nas enako stane, da napišemo 1000 vrstic programa, ki ga bo uporabljal eden, ali pa 1000 vrstic programa, ki ga bo uporabljalo 60.000 uporabnikov. Odločitev je bila torej edina smiselna.«

Pravi, da je njihova največja prednost pred podobnimi programi celovitost razmišljanja in razumevanje svojih uporabnikov. »Za svoje podjetnike smo se pripravljeni tudi boriti in se hudo skregati z državo, če se nam kakšne stvari zdijo napačne. Tako je bilo v primeru davčnih blagajn, ki smo jih blokirali, dokler ni bila stvar zadovoljiva. Vedno poskušamo pogledati celoten proces in prepoznati, kaj je sploh njegova dodana vrednost – to je tisto, po čemer se PANTHEON razlikuje od konkurence. Mi dejansko poskušamo narediti zadeve uporabne.«

To očitno cenijo tudi uporabniki, saj je odziv, ki ga dobijo s trga, zelo pozitiven. Vsako leto naredijo raziskavo o zadovoljstvu strank (Customer Satisfaction Index), ki vsak dan uporabljajo PANTHEONza svoje poslovanje, in kar 92 % obstoječih uporabnikov pravi, da bi program takoj priporočili naprej. »Na te dosežke sem upravičeno ponosen in vedno jih z veseljem izpostavim. Vse smo dosegli sami – pri nas ni bilo nikoli 'stricev iz ozadja' ali kakšnih provizij; naše podjetje je klinično čisto. Že dve desetletji vozimo direktno proti vetru, pod noge dobivamo ogromno ovir, a kljub temu plujemo tja, kamor smo bili od nekdaj namenjeni,« pravi Mertelj.

Na barki padejo maske

Ko analogija že drugič nanese na jadranje, seveda ne moremo mimo tega, da se ne bi dotaknili športa, ki je sogovornikov najljubši hobi. »To je nekaj, kar me 'čisti'. Jadranje pogosto primerjam z življenjem. V življenju ne moreš vplivati na to, kako se rodiš, kdo in kakšni so tvoji starši, kako situirana je tvoja družina. Enako ne moreš vplivati na to, v kakšni situaciji se znajdeš na morju. Vreme je tam takšno, kot je. Lahko se le odločiš, kako se boš s situacijo spopadel. Boš šel direktno v veter in se spopadel z njim, boš šel 30 stopinj bolj levo in boš zaradi tega naredil 100 kilometrov več ali pa boš ostal v pristanišču. To so vse odločitve, kjer je med jadranjem in življenjem oziroma poslom veliko vzporednic. Na jadrnici imaš ekipo in včasih si ne moreš izbrati vseh, ki bodo tam s teboj. Narediti moraš strategijo, kako jih boš povezal in kako bodo vsi delali eno. Sam imam zelo rad jadranja na odprtem morju, ko jadraš 300 ali 400 milj in nekaj dni okoli sebe ne vidiš ničesar. Takrat se začne dogajati čisto nekaj drugega in takrat se zgodijo zanimive situacije, v katerih se moraš znajti. Na barki padejo maske in tam je zelo veliko psihologije. Tam vidiš, koliko se je nekdo pripravljen odpovedati svojemu udobju za dobro skupnosti. Hitro se pokaže značaj človeka in eden od mojih 'trikov' je, da poskušam ljudi, ki so mi v življenju pomembni, spraviti na barko, da vidim, kako se tam obnašajo,« se nasmehne.

Prav njegova ljubezen do jadranja je eden od razlogov, da je njihov program takšen, kot je. »Človek poskuša sebi urediti življenje. Sam rad jadram, imam pa tudi veliko odgovornost do podjetja in zato smo PANTHEON naredili tako, da ga lahko uporabljaš od kjer koli na svetu. Zdi se mi, da so to stvari, ki jih potrebujejo oziroma potrebujemo sodobni direktorji. PANTHEON je rasel tako, kot smo rasli mi in naše stranke. Vanj smo vključili stvari, ki so podjetnikom problematične. Tako lahko od kjer koli podpisuješ virmane, izvajaš plačila, potrjuješ dokumente in pregleduješ stanja. Na ta način imaš nadzor nad tem, kaj se v podjetju dogaja, tvoje počitnice pa so zato bolj mirne.«

Priznava, da je nadzor po njegovem mnenju eden od večjih problemov, ki jih lahko imaš kot menedžer. Primerja ga z ločljivostjo na monitorju – ali vidiš veliko sliko in ne vidiš posameznih pikslov, ali obratno. »Nihče nikoli ne bo naredil dela tako dobro, kot ga boš naredil ti – to je aksiom. Lahko, da bo delo narejeno boljše, ampak tebi se bo zdelo, da je narejeno slabše. Vprašanje je, koliko se tega aksioma zavedaš in ali si sposoben videti različne ločljivosti. Da na posameznih kritičnih področjih vidiš posamezen piksel oziroma podrobnost, ampak se poskušaš ne zaplesti vanj. In da ti zaradi gledanja podrobnosti ne zmanjka časa za gledanje 'velike slike'. Tega se učim že 35 let in še vedno ne znam. Se pa trudim.«

In kaj je po njegovem mnenju najpomembneje za dobrega podjetnika? To je strast do njegovega dela. »Sam nisem ekonomist, direktor ali menedžer, ampak sem inženir matematike. In tako kot rad sam popravljam jadrnico, grem rad v oddelek za razvoj in s fanti delam na PANTHEON-u. Za dušo. To je zanimivo pri direktorovanju – najprej delaš tisto, v čemer si dober in kar te zanima. Tisto, do česar čutiš strast. To delaš 100 odstotkov svojega časa. Ko podjetje raste, se čedalje bolj ukvarjaš z upravljanjem in na koncu 90 % časa posvetiš upravljanju in samo še 10 % svoji dejanski strasti. Rad se pogovarjam z našimi podjetniki, ker še vedno čutijo strast do tistega, s čimer so začeli. V vseh dobrih podjetjih boš videl direktorja ali lastnika, kako hodi skozi proizvodnjo. Takšen direktor živi s podjetjem, on ni menedžer, in tako je tudi prav,« zaključi.

Intervju

a1
24. 09. 2020

Po mnenju Matjaža Vračka, direktorja prodaje zasebnim uporabnikom v A1 Slovenija, se bo…

luka bajs
21. 09. 2020

Luka Bajs, kreativni direktor v agenciji Grey Ljubljana, ki je že drugič zapored prejel…

supernova rudnik
09. 09. 2020

Čez nekaj ur bodo predstavniki Supernove Group tudi uradno položili temeljni kamen, ki…

Naši avtorji